Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Cankarjev dom se bo danes za en dan spremenil v pravi kulturni sejem, na katerem se bo predstavilo 300 kulturnih ustanov iz vse Slovenije – muzeji, galerije, gledališča, filmske in glasbene ustanove ter knjižnice. Kulturni bazar bodo obiskali učenci in učitelji, dijaki in profesorji ter tudi otroci iz vrtcev in njihovi vzgojitelji. Pričakujejo pa tudi tiste, ki jih zanima, kaj vse ustvarjajo in pripravljajo naše kulturne ustanove. Ogled za obiskovalce je brezplačen. Kako pa si kulturni bazar predstavljajo učenci 8. in 9. razreda Osnovne šole Horjul, je zanimalo Polono Žučko.
Danes si življenja ne moremo predstavljati brez televizije in računalniških ekranov, spremljajo nas doma, na delovnem mestu, pametni telefoni pa kar povsod. Za gledanje manjših stvari je primerna razdalja med našim očesom in stvarjo, ki jo na primer beremo ali kamor pišemo, 25 do 30 centimetrov, dobro pa je, da si kdaj pa kdaj oči tudi odpočijemo. To pomeni, da gledamo v daljavo, da se ozremo skozi okno stanovanja ali šolske učilnice. Zdravo človeško oko namreč vidi predmete, ki so oddaljeni več kot 5 metrov, brez napora ali prilagajanja leče. Človeško oko je zelo razvit organ, nekatere živali pa imajo še boljši vid. Za človeka, ki zelo dobro in vse vidi, pa pravimo, da ima sokolje oči. O tem so se pogovarjali Kaja, Lara, Leila, Aljaž, Andraž iz Postojne, ornitolog Tomaž Mihelič in Špela Šebenik.
Kosti dinozavrov, orodje prazgodovinskih ljudi, Tutankamonova grobnica, Kamen iz Rosete, labirint iz Krete… Ali pa piščal iz Divjih bab, najstarejše kolo na svetu, , mamut, Emonec , vaška situla…. Arheologi so kot čarovniki samo da namesto zajca iz klobuka iz zemlje vlečejo skrite svetove. Kdo je arheolog so Gei Saje povedali tretješolci osnovne šole Poljane Ljubljana.
»Ta nora leta – kako ga daje puberteta!« To je pogosta misel včasih jeznih, razburjenih, spet drugič zmedenih in neredko zaskrbljenih staršev, katerih otroci naenkrat postanejo mladostniki. A kako vse skupaj doživljajo najstniki, ko začenjajo telesno in spolno dozorevati in ko se jim dogaja tisoč in ena sprememba ...? Katere so tiste največje spremembe, ki jih prinese puberteta, se je z dekleti z Osnovne šole Leskovec pri Krškem pogovarjala Tadeja Bizilj.
Vakcinacija je druga beseda za cepljenje, s katerim v medicini preprečujejo širjenje nalezljivih bolezni. Nekateri ljudje se z obveznim cepljenjem strinjajo, drugi pa z njim ne soglašajo. Koliko o cepljenju vedo četrtošolci z Waldorfske šole Ljubljana, je poizvedela Betka Burger.
Vakcinacija je druga beseda za cepljenje, s katerim v medicini preprečujejo širjenje nalezljivih bolezni. Nekateri ljudje se z obveznim cepljenjem strinjajo, drugi pa z njim ne soglašajo. Koliko o cepljenju vedo četrtošolci z Waldorfske šole Ljubljana, je poizvedela Betka Burger.
Prvošolčki Bor, Gal, Tara, Liza, in Gal iz Osnovne šole Bežigrad niso še nikoli nikogar ozmerjali z zmajem. Za današnjo rubriko Dobro jutro otroci pa so razmišljali, kakšni ljudje bi si zaslužili tak naziv. Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Odgovorov na vprašanje, kdaj izgubimo glavo, so otroci z OŠ Miroslava Vilharja Postojna povedali več. Z Matejo Jemec Tomazin pa smo odkrili, od kod izvira ta frazem: iz kmečkega življenja. Tam še gre za dobesedno izgubo glave pri kokoših, danes pa “izgubiti glavo” bolj pomeni, da nam je glava odpovedala, da ne razmišljamo razumno. In to se zgodi tudi takrat, ko smo zaljubljeni.
Odgovorov na vprašanje, kdaj izgubimo glavo, so otroci z OŠ Miroslava Vilharja Postojna povedali več. Z Matejo Jemec Tomazin pa smo odkrili, od kod izvira ta frazem: iz kmečkega življenja. Tam še gre za dobesedno izgubo glave pri kokoših, danes pa “izgubiti glavo” bolj pomeni, da nam je glava odpovedala, da ne razmišljamo razumno. In to se zgodi tudi takrat, ko smo zaljubljeni.
Slovenski jezik ima največ narečij med vsemi slovanskimi jeziki, kar 50! Narečja so razdeljena v sedem narečnih skupin. S petošolci Osnovne šole Franceta Bevka v Tolminu, se je Manca Udovič pogovarjala o slovenskih narečjih.
"Selfie" je v slovarju opredeljen kot fotografija, na kateri je nekdo upodobil samega sebe, najpogosteje s pametnim telefonom ali spletno kamero in z namenom objave na spletni strani družbenega omrežja. Beseda sicer obstaja že od leta 2002, ko jo je na enem od forumov zapisal nenzani avstralski moški, ki je zraven objavil fotografijo svojega poškodovanega obraza, slikal pa se je seveda sam. Kako o selfijih razmišljajo mladi z Osnovne šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrica, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Kolikor nas je ljudi, vsaj toliko razlik je med nami. Lahko primerjamo naše podobnosti in razlike ter po njih sodimo - lahko pa drugačnost razumemo kot en odtenek barve, ki skupaj tvori mavrično pisanost. Skrajno barvitost sveta, in ne le ljudi, opažajo tudi otroci, zato je Alfred Gei tretješolce Osnovne šole Valentina Vodnika v Ljubljani povprašal kaj je zanje drugačnost.
Mesec marec je dobil ime po Marsu - bogu vojne, ki je bil zaščitnik Rimljanov in je simboliziral prebujeno moč narave. Stari rimski koledar je začel leto s pomladjo, zato je bil to prvi mesec leta. Slovensko ime za marec je sušec in pomeni čas, ko zemlja pije snežnico, se začne sušiti in pripravljati na pomladno rast. Kako pa je videti mesec marec skozi oči učencev 4. razreda Osnovne šole Bistrica ob Sotli, je izvedela Polona Žučko.
Čeprav se nam zdi, da vsi vemo, kako nastane dež, smo za točno razlago poprosili vremenoslovca Andreja Velkavrha z Agencije RS za okolje. Izvedeli smo, kdaj je v Sloveniji padlo največ dežja in kdaj po kriterijih strokovnjakov velja, da gre za močan naliv. Besed, ki jih zgovoren človek govori, sicer ne štejemo, rečemo le, da govori kot dež. O tem se je Špela Šebenik pogovarjala tudi z Nejo, Tino in Andražem z OŠ Miroslava Vilharja Postojna.
Ste kaj pogrešali sončne žarke? Končno imamo spet malce več sonca in tudi dnevi se počasi daljšajo. Tako imamo tudi več možnosti za različne zunanje aktivnosti in krajše sončenje. Pomlad je že skoraj za ovinkom in se vztrajno približuje. Zakaj pa so dnevi daljši, so Dejanu Petku povedali otroci z 2. Osnovne šole Slovenska Bistrica
Verjetno je odgovorov na vprašanje, kaj je sreča, toliko, kot je ljudi. Nekomu pomeni sreča imeti poln želodec, drugemu zdravje, tretjemu novo obleko, četrti je srečen, ko je v družbi z ljubljeno osebo. O tem, kaj je sreča za njih, so s Tadejo Bizilj razmišljala dekleta iz Dornave pri Ptuju.
Verjetno je odgovorov na vprašanje, kaj je sreča, toliko, kot je ljudi. Nekomu pomeni sreča imeti poln želodec, drugemu zdravje, tretjemu novo obleko, četrti je srečen, ko je v družbi z ljubljeno osebo. O tem, kaj je sreča za njih, so s Tadejo Bizilj razmišljala dekleta iz Dornave pri Ptuju.
Slovenska vlada se trenutno zavzema za investicije v infrastrukturo, ki naj bi se obrestovale v prihodnosti. Otroke, ki na Osnovni šoli Vič sodelujejo v počitniškem varstvu v sklopu projekta Popestrimo šolo, je Alfred Gei povprašal, v katere stvari in dejanja se zdi njim vredno vlagati denar, pa tudi kako bi se jim to v prihodnosti obrestovalo.
Februar je poseben mesec. Na vsaka štiri leta ima dan več, a so vseeno vsi ostali meseci v letu prav vsako leto daljši od njega. Zakaj ima drugi mesec v letu najmanj dni, zakaj je to dobro in zakaj slabo, so Dejanu Petku povedali otroci z 2. Osnovne šole Slovenska Bistrica.
Se vam je kdaj zelo mudilo, da bi prišli pravočasno k zdravniku? Ko pa ste prišli tja je bila čakalnica polna, saj je bilo pred vami naročenih še veliko ljudi. Kaj ste takrat delali? Tretješolci iz Osnovne šole Milana Šuštaršiča v Ljubljani so Betki Burger povedali, kako preganjajo dolgčas v čakalnici.
Neveljaven email naslov