Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Pred leti je podjetje za mobilno telefonijo v Združenih državah Amerike izvedlo javnomnenjsko raziskavo v kateri so ljudi vprašali kateri so najpomembnejši izumi vseh časov. Na prvo mesto so sodelujoči v največjem številu postavili kolo, sledil je izum letala, žarnica se je uvrstila na tretje mesto, četrto mesto pa je zasedel izum svetovnega spleta. Lea Ogrin je učence petega a razreda Osnovne šole Prule vprašala, kateri izumi pa so po njihovem mnenju najbolj zaznamovali človeštvo.
Frazema ločiti zrno od pleva in ločiti zrnje od plevela izhajata iz svetega pisma. V Novi zavezi najdemo zgodbo o človeku, ki je posejal pšenico, na polje pa je hudič zasejal tudi plevel. Da ne bi izruvali plevela in pšenice, je gospodar pustil oboje rasti do žetve. Šele takrat naj bi populili plevel, nato pa poželi pšenico. V slovenskem jeziku se je po vplivu prvotne svetopisemske prispodobe ločevanja dobrega od slabega sicer bolj uveljavil izraz ločiti zrno od plev, dvojno obliko frazema pa, pravi frazeološki slovar, poznata tudi angleški in ruski jezik. Prisluhnite učencem OŠ Koper, biologinji Meti Brate in Špeli Šebenik.
Angleški pisatelj John Aikin je že v 19. stoletju dejal, da če hočeš najti dobro knjigo, poglej na seznam prepovedanih knjig. Alica v čudežni deželi, Dnevnik Anne Frank, Čarli v tovarni čokolade, Harry Potter, 1984, Satanski verzi, Zdravljica …. vse ta dela so bila ali pa so prepovedana, cenzurirana v posameznih državah. Kaj pa si o cenzuri knjig, o njeni upravičenosti mislijo devetošolci osnovne šole Poljane, so povedali Gei Saje.
Jesen se je letos pričela 23. septembra in v dobrem mesecu, ki je minil od takrat, se je narava že kar precej spremenila. Nekaterim so te spremembe všeč, drugi bi raje občudovali poletno ali zimsko okolje, a kot pravijo četrtošolci iz OŠ Franceta Bevka iz Ljubljane, se da prav v vsakem letnem času najti nekaj zanimivega. O jesenskih stvareh in pojavih, ki so jim še posebej všeč, se je z njimi pogovarjala Andreja Gradišar.
Ljudje pogosto razpravljamo o hrani – zelo radi iščemo recepte, s katerimi nam bo uspelo izgubiti kilogram ali dva, se prepiramo o tem, katera živila so dobra za naše telo in katera ne, na številnih programih lahko spremljamo kuharske oddaje Le redko pa se vprašamo, zakaj hrano sploh potrebujemo. Odgovor na to vprašanje so Andreji Gradišar pomagali poiskati biologinja Maja Brate in otroci iz OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi.
Prihodnost je stvar, ki zanima vse izmed nas. Želeli bi si dobiti odgovore na vprašanja o tem, kaj vse nas še čaka in koga vse bomo spoznali. Vsak med nami pa ima tudi nekatera svoja življenjska vodila in doživetja, na katera nikakor ne bi želel pozabiti. Prav zato se je Aleš Ogrin s Tjašo Tinkaro, Joštom, Višnjo in Piko iz OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki pogovarjal o tem, kaj vse bi si želeli sporočiti v prihodnost.
Otroci imajo prve počitnice v tem šolskem letu. Oddahnejo si lahko od šole, za nekaj dni pozabijo na pouk in na predmete, ki jim niso všeč. Lahko bi rekli, da dajo možgane na pašo. O tem se bodo v oddaji Dobro jutro, otroci govorili učenci iz OŠ Bežigrad, nevrolog dr. Blaž Koritnik in Špela Šebenik.
Šelestenje listov, pečena jabolka, drevesa, ki so zamenjala zeleno opravo za rdečkasto – oranžne odtenke listja… Kaj še manjka v tej jesenski idili? Kostanj, seveda. Kostanj je zabavno pobirati in še slajše jesti. O kostanju so Gei Saje pripovedovali drugošolci osnovne šole Majde Vrhovnik.
Pred šolarji je danes zadnji dan pouka pred jesenskimi počitnicami. Te so prve po začetku šole in so za vse dobrodošel oddih. V današnjih jutranjih minutkah pa nas Alja Verbole prebuja skupaj s tretješolci iz Osnovne šole Koper, ki pravijo, da je jesen pravi čas za sprehod ob obali.
Pred šolarji je danes zadnji dan pouka pred jesenskimi počitnicami. Te so prve po začetku šole in so za vse dobrodošel oddih. V današnjih jutranjih minutkah pa nas Alja Verbole prebuja skupaj s tretješolci iz Osnovne šole Koper, ki pravijo, da je jesen pravi čas za sprehod ob obali.
Približno 7 do 8 % telesne teže človeka sestavlja kri. Ta, za življenje izjemno pomembna tekočina, celice telesa oskrbuje s hrano in kisikom. V njej se kaže tudi večina bolezenskih znakov, saj je povezana z vsem dogajanjem v telesu. Zakaj pa je prav rdeče barve, so Andreji Gradišar povedali tretješolci iz OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi in biologinja Maja Brate.
Vesolje je neverjetno. Opominja nas na majhnost človeka in človeštva v celotnem vesolju, a ljudi vesolje vseeno privlači. Ker je skrivnostno, ogromno, ker morda obstajajo marsovci,črne luknje, glaksije.... Vprašanj, idej o vesolju ne bo nikoli zmanjkalo. Sploh pri otrocih. Kaj bi radi počeli, videli v vesolju so Gei Saje povedali petošolci osnovne šole Prule Ljubljana.
V naših gozdovih te dni še najdemo gobe in kostanj, zato se bodo tudi učenci OŠ Koper, biologinja in Špela Šebenik razgovorili o frazemu, ki izhaja iz narave. Kdaj že rečemo: rasti kot gobe po dežju?
Različne oblike glasbe je mogoče najti v vseh znanih kulturah. Raziskovalci menijo, da so se prve oblike glasbenega ustvarjanja pojavile že pred več kot 50 tisoč leti na afriškem kontinentu. Danes ima glasba pomembno vlogo v marsikaterem starodavnem in novodobnem običaju, delimo jo na veliko različnih zvrsti, le redki je ne marajo. Zakaj je glasba tako pomembna ter kdaj in zakaj jo poslušajo, so Andreji Gradišar povedali četrtošolci iz ljubljanske OŠ Franceta Bevka.
Najvišji živeči Zemljan je Turek Sultan Kösen, ki meri 251 centimetrov. Skoraj dva metra manj – 58,4 centimetra – pa ima najmanjša Zemljanka Indijka Jyoti Amge. O višini in rasti bomo govorili v današnji rubriki Dobro jutro, otroci, v kateri je Andreja Gradišar s pomočjo tretješolcev iz ljubljanske OŠ dr. Vita Kraigherja in biologinje Maje Brate poskušala ugotoviti, zakaj v višino ne rastemo vse življenje.
Lama je južnoameriška žival, lahko je bele, črne ali svetlo rjave barve. Za Inke je bila izredno pomembna, inkovsko božanstvo, zaščitnik živali je imel podobo mnogobarvne lame. Lame se še danes v Južni Ameriki goji zaradi volne, mesa , uporabljajo jih tudi kot nosilne živali. Najbolj pa so lame znane po svojem pljuvanju, ki jim je prslužilo sloves razdražljiv in rahlo nevarnih živali. Zakaj lama pljuva so Gei Saje razložili drugošolci osnovne šole Toneta Čufarja Ljubljana.
Včasih pridejo dnevi, ko nam gre vse iz glave, ko se ničesar ne spomnimo. Ko pozabljamo stvari, zadolžitve, domače naloge, za katere smo se še pred nekaj minutami vedeli, da jih moramo opraviti … Ko imamo spomin kot zlata ribica … Pa ima zlata ribica res slab spomin? Prisluhnimo oddaji Dobro jutro, otroci in v njej mladim, nevrologu dr. Blažu Koritniku in Špeli Šebenik.
So izumi, ki postanejo ključni del našega vsakdana do te mere, da se zdi, da jih izkoriščamo že od pamtiveka, kar je lahko daleč od resnice. Elektrika, na primer.Kot znanost se je začela razvijati v 17. stoletju, konec devetnajstega počasi prešla v industrijsko rabo, vsaka slovenska vas pa je dobila elektrovode šele po drugi svetovni vojni. Pa vendar smo na ta moderni, relativno novi izum že zelo navezani. Šele ko izgine, se zavemo njenega pomena. Kakšen bi bil svet, v katerem ne bi bilo več elektrike, so Gei Saje povedali šestošolci osnovne šole Bežigrad Ljubljana.
Na današnji dan leta 455 so Vandali, vzhodno nemško pleme vdrli v Rim in ga oplenili. Čeprav ni bilo njihovo plenjenje bogatega Rima nič bolj brutalno kot napadi drugih ljudstev, se je Vandalov skozi stoletja oprijel sloves uničujočih barbarov, ki ne znajo ceniti kulture in umetnosti. Sčasoma se je razširila uporaba besede vandal v današnjem pomenu, pisana z malo začetnico. Kdo pa je vandal, so Gei Saje povedali petošolci osnovne šole Prule Ljubljana.
Za 50. rojstni dan oddaje Lahko noč, otroci! v slovenskih knjižnicah pripravljamo pet pravljičnih dogodkov za najmlajše. Bili smo že v Kamniku, na Vrhniki, v Slovenski Bistrici, ta teden smo obiskali knjižnico v Velenju. Tam so prvošolci iz Osnovne šole Antona Aškerca poslušali pravljici Kit Arne in Razgrajaški praznik, Alji Verbole pa so povedali, da se v velenjski knjižnici lahko počne marsikaj ...
Neveljaven email naslov