Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
»Oči so ogledalo duše in telesa,« se glasi eden od pregovorov. Ker imamo ljudje različne barve oči, velikokrat ugibamo, ali so s posamezno barvo povezane tudi kakšne druge značajske lastnosti. To je mogoče opaziti tudi v literaturi, kjer so temnejše oči pogosto sinonim za zlo. Zakaj sploh imamo različne barve oči, pa je zanimalo Andrejo Gradišar, ki je odgovor na to vprašanje poiskala pri tretješolcih z OŠ dr. Vita Kraigherja in pri biologinji Maji Brate.
Ta teden poteka Teden otroka, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Po vsej Sloveniji se odvijajo različne, pogosto zastonj prireditve, ogledi muzejev, raznih predstav, delavnic, filmov ter še več. Letošnja tema Tedna otroka je; Nekaj ti moram povedati, potiv družbi naj bolj prisluhne otrokom, saj imajo velikokrat odlične ideje in svež pogled na svet ter njegove probleme. Zato se poraja vprašanje; Kakšen bi bil svet, ki bi mu vladali otroci? Kaj bi spremenili, kaj izboljšali, kaj ohranili? Kako bi izgledal svet, ki mu vladajo otroci, so Gei Saje povedali drugošolci osnovne šole Toneta Čufarja.
Kaj pomeni, če rečemo, da ima nekdo besedo ali da nekomu damo besedo? Kolikokrat damo odrasli besedo otrokom, koliko jih slišimo? V tednu otroka, katerega tema je “Nekaj mi moram povedati”, bomo torej skupaj z otroki in s slovenistko Matejo Jemec Tomazin iskali pomene frazemov, ki vključujejo besedo "beseda".
Povprečen učitelj pove. Dober učitelj pojasni. Odličen učitelj prikaže. Velik učitelj navdihuje. Današnji dan je posvečen učiteljem, tem glasnikov iz preteklosti in spremljevalcem v prihodnost, kot jih je označil Albert Einstein. Kakšen pa je dober učitelj, so Gei Saje povedali tretješolci osnovne šole Spodnja Šiška.
Hišni ljubljenčki so pogosto tisti, ki mnogim otrokom prinašajo veselje. Z njimi se igrajo, zanje skrbijo, in z njimi se, kot so Alji Verbole povedali učenci 3.b razreda iz Osnovne šole Ledina, včasih tudi prebudijo.
Človeško telo je zanimiv in zapleten sistem, ki ga kljub dolgoletnemu in intenzivnemu preučevanju še vedno ne poznamo v celoti. Da bi ga spoznali malo bolje oziroma se spomnili stvari, ki smo se jih nekoč že naučili, bomo nekaj prihodnjih četrtkovih rubrik Dobro jutro, otroci, posvetili njegovemu delovanju. V prvi bomo izvedeli, kako in zakaj nastane ušesno maslo. Andreji Gradišar so odgovore na ti vprašanji pomagali poiskati doktorica Saba Battelino in učenci iz 3. B razreda OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana.
Roboti vstopajo v polje človeške interakcije. Tako imenovani sociabilni roboti ali osebni roboti bodo v bližnji prihodnosti postali del našega, tudi intimnega, življenja. Kako bo njihova prisotnost vplivala na človeške medosebne odnose? Bomo robotu lahko zaupali? Lea Ogrin je sedmošolce iz Osnovne šole Trnovo vprašala - Ali je možno iskreno prijateljstvo z robotom?
Tisti, ki ste bolj sladkosnedi, najbrž že nabirate in sušite orehe. Ker ti rastejo na mogočnem drevesu, oreh povezujemo s simbolom moči in trdnosti. Zato ni čudno, da ga je slovenski kmet sadil po vsej Sloveniji. V naslednji minutah bomo od otrok iz ljubljanske OŠ Bežigrad, agronomke dr. Anite Solar in Špela Šebenik izvedeli več o tem sadežu, pa tudi o tem, kdaj rečemo, da je nekaj trd oreh.
Če vprašate ljudi, kakšno je neumno vprašanje, boste dobili ogromno različnih odgovorov - učitelj bo verjetno primoran reči, da neumnih vprašanj ni., Kdo drug bo manj prizanesljiv in bo rekel, da je ogromno neumnih vprašanj, tretji pa, da ni neumnih vprašanj, le neumni odgovori. Kaj pa o tem mislijo otroci? Kakšno je neumno vprašanje, so Gei Saje povedali tretješolci osnovne šole Prule Ljubljana.
Poznate najbolj iznajdljivo in najmočnejšo devetletno deklico? Tisto, ki se rada potepa in raziskuje - septembra pa najraje obišče Velenje, ki za teden dni postane Pikino mesto. Na 26.Pikinem festivalu se vse dni predstavlja 1. programa Radia Slovenija. V Hiši Radio se otroci lahko preskusijo v snemanju, petju in pripovedovanju. Ali poslušajo pravljice in radijske oddaje, ki jih spremljajo na našem 1. programu. Tam je Alja Verbole srečala tudi Dina in Aldina, ki sta najbolj navihano literarno junakinjo povabila tudi v šolo!
Vsaka država ima svojo zastavo. Celo dežele, ki bi šele rade postale države, na primer Baskija ali pa Tibet, ki ga Kitajska ne priznava za samostojno državo, imajo zastave. Zastave so očitno tako pomembne, da ima 51 držav svoj nacionalni dan zastave, ko praznujejo ta pravokotni kos blaga. Slovenski dan zastave je sedmega aprila, kot spomin na prvo dviganje slovenske zastave leta 1848. Zakaj ima vsaka država svojo zastavo, so Gei Saje povedali četrtošolci osnovne šole Milana Šuštaršiča.
Zemljani govorimo kar okoli 7000 različnih jezikov. Najvišja jezikovna raznolikost je Aziji, kjer lahko slišite kar 2200 svetovnih jezikov, medtem ko jih imamo v Evropi 260. Kako in zakaj se je razvilo toliko različnih jezikov so z razmišljali učenci 4. B. razreda Osnovne šole Poljane, z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Zadnje dni so poročila polna novic o tem, kako je minila noč na naših mejah in koliko prebežnikov se je – na poti v boljše življenje – ustavilo v Sloveniji. Begunska kriza je tema, kjer veliko govorimo o odgovornosti, razmišljamo o vzrokih, iščemo rešitve in se sprašujemo, kdo je koga pustil na cedilu. Prav o tem frazemu bodo govorili otroci iz OŠ Bežigrad, slovenistka Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Sazu in Špela Šebenik. Kaj torej pomeni, da nekoga pustimo na cedilu?
Alzheimerjeva bolezen, katere svetovni dan obeležujemo danes, je eden izmed najpogostejših vzrokov za pojav demence pri ljudeh. Ta ob drugih težavah povzroča tudi izgubo spomina. Ker je spomin za naše normalno življenje zelo pomemben, je Aleš Ogrin na sklepni prireditvi projekta Mestne knjižnice Ljubljana, Poletavci, poletni bralci, Lino, Mojco, Tino in Niko vprašal, ali se tudi njim kdaj zgodi, da izgubijo spomin in na kaj pozabijo.
V današnjem času iskalci dela pogosto slišijo, da služb enostavno ni. Trend se je zato obrnil v ustvarjanje novih delovnih mest. Govorimo o ustanovitvah zagonskih ali start-up podjetji, ki ponujajo nove storitve in produkte. Poslovnežev je torej vedno več, kaj pa pravzaprav počnejo poslovneži, je četrtošolce iz OŠ Prežihovega Voranca vprašala Lea Ogrin.
Ugotavljali bomo, kaj pomeni, če nekomu rečemo, da prodaja bučke. Da to ni ravno pohvala, vedo tudi Ema, Manca, Laura, Matic, Žan in Jan iz OŠ Bežigrad. Za razlago smo prosili tudi slovenistko Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Brez bučk torej o bučkah …
Ljudje vztrajno raziskujemo in zbiramo informacije o življenju v vesolju. V petek se je iz mednarodne vesoljske postaje na Zemljo vrnila posadka, katere član – ruski kozmonavt Gennady Padalka, je postal človek, ki je največ dni preživel v vesolju – kar 878 dni ga ni bilo na Zemlji. Posadki Ekspedicije 44 je v vesolju prvič uspelo vzgojiti solato in podrobno preučevati kakšne so telesne in psihične posledice bivanja v vesolju. Kako pa si življenje v naši in drugih galaksijah predstavljajo četrtošolci iz Osnovne šole Prežihovega Voranca, je poizvedovala Lea Ogrin.
15. septembra praznujemo Dan vrnitve Primorske k matični domovini. Ne gre za dela prost dan, a kljub temu si lahko ob tem vzamemo nekaj trenutkov za razmislek, kaj nam domovina sploh pomeni. O tem, kaj je domovina in kaj domoljubje, so razmišljali tudi tretješolci OŠ Bičevje, s katerimi se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Odgovora na vprašanje, kdaj smo stari, ni vedno najlaže najti. Odrasli s starostjo največkrat povezujejo upokojitev, otroci pa velikokrat rečejo, da smo stari že pri 40., 50. letih. O tem, kakšno je življenje starejših ljudi, se je Andreja Gradišar pogovarjala s četrtošolci iz Osnovne šole Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi.
Ljudje svet okoli sebe radi opredeljujemo z nasprotji. Na primer: dobro in slabo, veselo in žalostno, mlado in staro, visoko in nizko pa tudi zdravo – nezdravo. Prav zdravje bo rdeča nit jutrišnjega jutra na Prvem, ko bodo v oddaji Radijski ringaraja otroci govorili o pomenu zdrave hrane, redne telesne aktivnosti in o receptih za zmanjšanje stresa. Danes pa bomo bolj nezdravi, saj nam bodo tretje- in četrtošolci iz podružnične šole Mlinše povedali, katere so njihove najljubše nezdrave navade.
Neveljaven email naslov