Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Ste kdaj razmišljali o tem, kaj je premoženje? Ali je to avto, hiša, denar na banki ali polna omara oblačil? Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je premoženje denar ali stvari, ki jih ima kdo v svoji lasti. Trenutno je v slovenskem ozračju veliko govora o prodaji državnega premoženja. Kaj pa je sploh državno premoženje, vedo učenci 4. razreda Osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha v Ljubljani, s katerimi se je pogovarjala Polona Žučko.
Minule dni smo bili priča močnemu soncu in vročim poletnim temperaturam. Ljudje in narava smo se sonca povečini razveselili, kljub temu pa je vredno ponovno opozoriti, da preveliko izpostavljanje sončnim žarkom lahko prinese tudi manj lepe posledice. Zakaj je koristno in zakaj ni ter kako se pred močnim soncem primerno zaščitimo so Moniki Kern povedali učenci 3. B razreda iz Osnovne šole Naklo.
8. junij 1508 se v literaturi največkrat omenja kot rojstni dan avtorja prve knjige v slovenskem jeziku Primoža Trubarja. Državni zbor je zato leta 2010 8. junij izbral za državni praznik, posvečen spominu na protestantskega duhovnika, ki je postavil temelje slovenski pisani besedi. Poleg tega Trubar velja tudi za pobudnika oblikovanja zavesti enotnega slovenskega kulturnega in jezikovnega prostora, zato je prav, da znanja, ki smo ga o njem pridobili v času šolanja z leti ne pozabimo. Učenci kranjske Osnovne šole Orehek so nekaj informacij o Primožu Trubarju pridobili tudi v iztekajočem se šolskem letu. Z njimi se je pogovarjala Dominika Ahačič.
Danes praznujemo svetovni dan varstva okolja, ki ga od leta 1972 obeležujemo po vsem svetu. Dan je namenjen ozaveščanju, da smo tudi sami odgovorni za varno in lepšo prihodnost našega okolja. O tem, kaj bi se zgodilo, če okolja ne bi varovali, so razmišljali četrtošolci Osnovne šole Trnovo v Ljubljani. Svoje ugotovitve so zaupali Manci Udovič.
Pred vrati je čas počitnic in brezskrbnega poležavanja na plaži. Nekateri se odločijo poletni oddih preživeti na slovenski obali, drugi gredo v sosednje, tretji pa v bolj oddaljene države. Alfred Gei se je s četrtošolci z OŠ Polje v Ljubljani pogovarjal o slovenskih obmorskih krajih. Nekateri so mu povedali, da tam niso nikoli počitnikovali, tisti, ki so pa že bili ob slovenskem morju, so pa kraje opisali kot čarobne.
Prva velika zasebna knjižnica je bila ustanovljena v sedmem stoletju pred našim štetjem v Ninivah in je hranila preko dvajset tisoč glinastih ploščic. Verjetno je bila ta knjižnica namenjena zgolj hranjenju, izposoji in branju knjig, medtem ko so danes knjižnice namenjene še drugim aktivnostim. Kaj vse lahko delamo v knjižnici, so se spraševali četrtošolci iz Osnovne šole Vodmat v Ljubljani. Z njimi se je pogovarjala Betka Burger.
Kaj rečejo mladi, ko okoli njih ni nikogar, ki bi jim gledal pod prste? No, mogoče tudi odrasli kdaj, ko ni šefa, pomislite, da je zrak čist. Izraz bomo vzeli tudi dobesedno in od Andreja Velkavrha iz Agencije RS za okolje izvedeli, katere snovi v zraku so za ljudi najbolj škodljive. Pripravila: Špela Šebenik
Nekateri ga imenujejo bolezen sodobnega časa. Stres je odziv našega telesa na izziv, na izjemno situacijo. Stres postane negativen le, ko smo v težavni situaciji predolgo, saj se telo s težavo vzdržuje dlje časa v tako napetem položaju. Za stres tudi rečemo, da ga je vedno več, potem ko odrastemo in imamo več dolžnosti, službe… Kaj torej o stresu vedo drugošolci? Učenci osnovne šole Spodnja Šiška so Gei Saje povedali, kaj je stres.
Napovedana reorganizacija nujne medicinske pomoči je v zadnjih tednih odprla številna vprašanja in pomisleke, tako med laiki kot stroko. Zato ni čudno, da so na razprave o tej temi, vsaj bežno, naletela tudi otroška ušesa. O tem, kaj nujna medicinska pomoč sploh je, se je Dominika Ahačič pogovarjala s četrtošolci ljubljanske Osnovne šole Bežigrad.
Tekmovalnost je nekaj, kar je, naj si priznamo ali ne, del nas. Želimo si vedno več, če se zavedamo, da nam je to v dosegu možnosti. Za najboljši novinarski razred se je tekom leta v projektu Radia Hudo! potegovalo 12 slovenskih šol. Kdo je pripravil najboljši video in avdio posnetek, bo znano v soboto, 30. maja, ob 11. uri. Sicer pa je, v duhu prijateljstva, važno sodelovati in ne zmagati. V sobodo dopoldan torej vabljeni, da prisluhnete zaključku tekmovanja, zdaj pa vam bodo učenci 4. in 5. razreda Osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja povedali, zakaj si sami želijo biti najboljši. Z njimi se je pogovarjala Monika Kern.
Tokrat bomo spoznali frazem, ki je v družbi močno razširjen. Razložila nam ga bo Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU, sicer pa tudi Julija, Ana, Maruša, Kiara, Maj in Primož, učenci OŠ Leskovec pri Krškem, dobro vedo, kaj pomeni, da si zatiskamo oči.
Tokrat bomo spoznali frazem, ki je v družbi močno razširjen. Razložila nam ga bo Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU, sicer pa tudi Julija, Ana, Maruša, Kiara, Maj in Primož, učenci OŠ Leskovec pri Krškem, dobro vedo, kaj pomeni, da si zatiskamo oči.
Marsikdo izmed nas si želi ohraniti mlajši videz, za katerega bi nam okolica pripisala deset ali dvajset let manj, kot je zapisano v osebni izkaznici. Kako ostati večno mlad, je torej vprašanje, na katerega si vsak želi odgovor. Nekaj odgovorov nam bodo dali učenci 4. razreda Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha v Ljubljani, s katerimi se je pogovarjala Polona Žučko.
Glasba nas sprosti, pomiri, spravi na noge pa tudi v boljšo voljo. Si sploh predstavljate, kako pust bi bil svet brez glasbe … In kako dolgočasno bi bilo, če bi poznali le eno glasbeno zvrst … S Tadejo Bizilj so o glasbi razmišljale osnovnošolke Mia, Špela, Hana, Veronika in Alisa z Osnovne šole Livade Izola.
Glasba nas sprosti, pomiri, spravi na noge pa tudi v boljšo voljo. Si sploh predstavljate, kako pust bi bil svet brez glasbe … In kako dolgočasno bi bilo, če bi poznali le eno glasbeno zvrst … S Tadejo Bizilj so o glasbi razmišljale osnovnošolke Mia, Špela, Hana, Veronika in Alisa z Osnovne šole Livade Izola.
Rastoča knjiga je slovenski kulturni in izobraževalni projekt, ki mu v svetu ni para. Z njim se Slovenci predstavljamo kot narod, ki želi s svojo kulturo veliko prispevati v svetovno zakladnico. Rastoča knjiga povezuje vse generacije Slovencev najrazličnejših znanj in interesov, tako doma kot v tujini, njen simbol pa predstavlja kip deklice, ki v naročju drži knjigo in z njo želi pokazati potrebo po večanju znanja. Kip vsako leto zraste s pomočjo podstavka, na katerega zapisujejo misli, ki pričajo o pomenu in poslanstvu Rastoče knjige. Kako so sami soustvarjali svojo Rastočo knjigo, jo razširili s knjigo Abecede vrednot in kateri znani prebivalci Šentruperta so našli mesto v njej, so Alešu Ogrinu povedali otroci iz OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert.
Slovenski pregovor "Med dela čast čebelam, ljubezen pa človeški duši" ali pa "sladka si kot med" dokazujejo človekovo močno navezanost na čebele ter med. Med je bil dolga stoletja edino sladilo, dokler ni cena sladkorja postala dostopna množicam. Še vedno pa med kupujemo zaradi številnih zdravilnih učinkov, med nam pomaga pri kašlju, astmi, želodčnih težavah ter utrjuje naš imunski sitem. Zakaj človeštvo že od časa starih Egipčanov gradi panje je torej jasno. Zakaj pa čebele nabirajo med? Vzroke so Gei Saje razrili prvošolci osnovne šole Milana Šuštaršiča Ljubljana.
Tistim, ki kaj hitro naredijo, še posebej pa vrhunskim športnikom, ki se merijo s časom, pravimo, da so hitri kot blisk, hitri kot strela. Kaja, Neža, Andraž iz OŠ Miroslava Vilharja Postojna, Andrej Velkavrh z Agencije RS za okolje in Špela Šebenik bodo govorili prav o tem naravnem pojavu, ki spremlja nevihte. Izveste lahko, kako hitra sta blisk in grom ter kdaj mladi komu rečejo, da je hiter kot strela.
Ali se morda spomnite, kdaj ste bili nazadnje v muzeju? Če vaš odgovor ni pritrdilen, imate priložnost, da to storite danes. Na današnji dan namreč praznujemo mednarodni dan muzejev, ki ga bodo obeležili številni muzeji pri nas in po svetu. Kaj vse so doživeli v muzejih učenci 4. razreda Osnovne šole Bistrica ob Sotli, je poizvedela Polona Žučko.
Ali radi berete? Potem obiščite 5. mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki je v polnem teku. Slogan festivala je povzet po reku Alberta Einsteina : Mir lahko dosežemo le z razumevanjem. Hkrati pa spodbuja tudi k strpnosti, multikulturnosti in medgeneracijskem sodelovanju. Kratek razmislek o strpnosti je z nami delila nagrajenka literarnega natečaja Nika Filipčič iz 7. razreda Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana.
Neveljaven email naslov