Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
V Sloveniji imamo 212 občin, vsako s svojim županom ali županjo. Čeprav se nam zdi skoraj samoumevno kaj župan počne, ali pa vsaj kaj bi moral početi, je županovanje le funkcija, ki ne preneha po poteku delovnega dne. Tretješolce na Osnovni šoli Toneta Čufarja je Alfred Gei povprašal kaj po njihovo dela župan. Omenili so nekaj njegovih delovnih, pa tudi domačih obveznosti.
Na današnji dan pred skoraj 300 leti se je na Dunaju rodila cesarica, ki je najbolj zaznamovala vladavino Habsburžanov – reformatorka Marija Terezija. Vsem dobro poznana je tudi njena šolska reforma, ki je leta 1774 uzakonila splošno šolsko obveznost, tako za fante kot dekleta. Šola v času Marije Terezije, ki je habsburškim deželam vladala 40 let, se je seveda po marsičem razlikovala od današnje. Kaj vse vedo o šoli nekoč, so Dominiki Ahačič povedali petošolci Osnovne šole Danile Kumar.
Pri nas lahko slona vidite le v živalskem vrtu, največja žival na kopnem pa nastopa tudi v pravljicah, zgodbah, šalah in frazemih. Slon v trgovini s porcelanom je izraz, ki ga poznajo v kar 31 jezikih in označuje nekoga, ki s svojim nerodnim in grobim obnašanjem povzroči škodo. Mladi bolj poznajo izraz neroden kot slon, čeprav, kot bomo izvedeli od biologinje Irene Furlan iz ljubljanskega živalskega vrta, to sploh ni res.
Pomlad je že v polnem razcvetu in za ta letni čas radi pravimo, da nas »razganjajo hormoni«. Slovar slovenskega knjižnega jezika piše, da je hormon snov, ki nastaja v žlezah z notranjim izločanjem in uravnava procese v organizmu. Odraslim je »norenje hormonov« precej znana zadeva, mlajši pa imajo za hormone svojevrstne razlage. Z učenci 4. A razreda Osnovne šole Matije Valjavca iz Preddvora se je pogovarjala Monika Kern.
Pomembno je sodelovati in ne zmagati. To je načelo, ki bi se ga morali držati prav vsi, ki tekmujejo, pa naj bo to v športu, znanosti, pri računalništvu, kemiji, fiziki ali matematiki. Kaj tekmovanja pomenijo vrhunskim mladim športnicam Maruši Mišmaš, Lauri Višnar in Taji Smukavec, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Plača je znesek, ki ga delavec dobi za svoje delo. Nekatera dela so v naši družbi bolj cenjena in zato tudi bolje plačana. Vsak uslužbenec si za pošteno delo zasluži tudi pošteno plačilo. O plačah- minimalnih, visokih, rednih in "pravičnih" se je Manca Udovič pogovarjala z učenci Osnovne šole Trnovo v Ljubljani.
Počitnic je za šolarje konec, nacionalno preverjanje znanja in splošna matura pa sta včeraj od mladih že zahtevala zbranost in znanje. Upamo, da tako kmalu po počitnicah niso imeli prazne glave. O praznih glavah pa tokrat učenci, ki prihajajo iz Osnovne šole Préserje, nevrolog dr. Blaž Koristnik in Špela Šebenik.
Učence šestih in devetih razredov osnovnih šol po Sloveniji v maju čaka pisanje obveznih Nacionalnih preverjanj znanja. Poleg preizkusa matematike, ki ga pišejo danes, devetošolce čaka še preizkus iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih in tretjega predmeta, ki ga določi minister. Letos so izmed obveznih predmetov izbrali tuji jezik, tehniko in tehnologijo, kemijo ter domovinsko in državljansko kulturo in etiko. Slednjo bodo kot tretji predmet pisali tudi na Osnovni šoli Štore pri Celju. Kaj devetošolcem iz Štor pomenijo NPZ-ji in kako se na nanje pripravljali, je poizvedela Betka Burger.
Na današnji dan goduje sv. Florjan, zavetnik vseh gasilcev, zato danes obeležujemo tudi mednarodni dan gasilcev. S svojo hrabrostjo se izkažejo, ko jih ljudje najbolj potrebujemo - v primeru naravnih nesreč, požarov, pa tudi pri raznih drugih nevšečnostih, ki se pripetijo. Katere lastnosti pa mora imeti gasilec za opravljanje svojega dela je Alfred Gei povprašal tretješolce na Osnovni šoli Antona Ukmarja v Kopru.
V šolah dela veliko različnih delavcev – učitelji, hišniki, snažilke, kuharice, tajnice. Otroci med njimi po navadi izberejo svojega najljubšega. Tretješolci z OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi so Andreji Gradišar povedali, koga imajo najraje oni.
Dan brez plesa je izgubljen dan. Danes pa čisto zagotovo. Na dan, ko se je leta 1727 rodil utemeljitelj sodobnega baleta Jean-Georges Noverre, plesni navdušenci praznujejo svetovni dan plesa. Slavna ameriška koreografinja Martha Graham je nekoč dejala, da je ples skriti jezik duše. Kako pa je videti ples skozi oči učencev 4. razreda Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani, je poizvedela Polona Žučko.
Brez glasbe bi bilo življenje ena sama velika napaka, je napisal nemški filozof in skladatelj Friedrich Nietzsche. Nekateri igrajo različne inštrumente, drugi skladajo melodije, tretji pojejo. In če nekdo res lepo poje, pravimo, da poje kot slavček. O tem smo se pogovarjali z otroki z OŠ Leskovec pri Krškem, od ornitologa Tomaža Miheliča iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenija pa smo izvedeli več o slavčku. Mogoče pa angleško ime za tega sijajnega ptiča pevca (nightingale) razkriva eno izmed njegovih lastnosti, ki vam jo izdamo v oddaji Dobro jutro, otroci.
Po podatkih Organizacije združenih narodov je trenutno po svetu v vojnah udeleženih okoli 230 milijonov otrok. Ne samo, da so otroci priča oboroženim spopadom, skoraj 15 milijonov jih mora v vojnah tudi aktivno sodelovati. O vrstnikih, ki živijo na vojnih območjih, so razmišljali učenci Osnovne šole Bistrica pri Tržiču. Z njimi se je pogovarjala Dominika Ahačič.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Organizacija združenih narodov je leto 2015 razglasila za mednarodno leto tal. Ta so za ljudi izjemno pomembna, saj v njih uspevajo rastline, ki nam omogočajo preživetje. Da v njih ali na njih najdemo še veliko drugih zanimivih stvari in bitij, pa so Andreji Gradišar povedali tretješolci z OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je begunec definiran kot oseba, ki beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo. Zadeve seveda niso tako preproste, kot je preprosta ta razlaga. Begunci nam kažejo nazorno sliko globalnega problema, saj se njihovo število vsako leto povečuje. Kaj o vzrokih za begunsko problematiko vedo učenci 4. razreda Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani, je poizvedela Polona Žučko.
Pomlad se je vrnila. Zemlja je kot otrok, ki pozna poezijo je napisal Rilke. Vse najboljše, planet Zemlja! Želim ti čista morja, neokrnjeno naravo, da živalske vrste ne bodo več izumirale in čim manj izpušnih plinov. Predvsem pa ti želim, da bodo ljudje poskrbeli za tvojo lepoto in zdravje. Želim ti čim več ekološko ozaveščenih mladih, kot so Nika, Sara in Aljaž.Mladi iz osnovne šole Dravlje so zmagali letošnje tekmovanje Ekokviz ter si prislužili laskavi naziv Ekoface. Kdo je Ekofaca in kaj so njegove naloge, so povedali Gei Saje.
Pomlad je že potrkala na naša vrata. Toplejše in daljše dneve lahko izkoristimo za izlete v naravo. Narava nam daje veliko več, kot si kdaj mislimo. V naravi se da z nekaj iznajdljivosti in znanja varno preživeti. In na kakšen način bi zase poskrbeli mladi, če bi morali dlje časa preživeti v naravi? Svoje ideje so učenci 4. B razreda Osnovne šole Matije Valjavca iz Preddvora zaupali Moniki Kern
Scenaristi, režiserji, producenti, snemalci, asistenti, kamermani, tonski mojstri, lučkarji – pri snemanju filma sodeluje kar nekaj ljudi. Kakšno vlogo bi prevzeli šolarji z Osnovne šole Bežigrad, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Slovar slovenskega knjižnega jezika definira dolg kot nekaj, kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju. Zadolžujejo se bogati in revni – skoraj vsi ljudje so že kdaj morali odplačati dolgove, v katerih so se znašli zaradi najrazličnejših razlogov. Problem so zadolžitve najrevnejših, saj ti še veliko težje pridobijo sredstva za poravnavo dolgov. Petošolci iz Osnovne šole Ledina v Ljubljani so razmišljali, kaj vse razumemo pod pojmom dolga. Z njimi se je pogovarjala Betka Burger.
Neveljaven email naslov