Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


21.04.2016

Kako nastanejo buške?

Če bi šteli, kolikokrat v življenju se poškodujemo, bi verjetno prišli do kar visoke številke. Nekatere poškodbe so manjše, druge večje, njihove posledice na našem telesu pa imajo obliko ureznin, odrgnin, zlomov, modric, bušk. Tem se bomo posvetili v naslednjih minutah, ko bomo izvedeli, kako nastane buška. Andreji Gradišar so pri iskanju odgovora pomagali doktorica Gordana Glavan z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in učenci 4. B razreda Podružnične šole Kisovec.


20.04.2016

Kako so živeli koliščarji?

Koliščarji so živeli na ljubljanskem barju v 4. tisočletju pr.n.št.. Ena novejših najdb so razmeroma velike glinene uteži, ki so jih verjetno uporabljali za tkanje. Utež je bila od zunaj dobro zapečena, znotraj pa je, verjetno zaradi velikosti, ostala ne zapečena. Notranjost glinene uteži je razkrila zelo dobro ohranjene žitne pleve, ki so jih koliščarji namerno dodajali glini. Zdaj vemo, pravijo raziskovalci z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, da so koliščarji namenoma shranjevali in uporabljali žitne pleve ter lahko potrdimo, da so na barju v bakreni dobi gojili tri vrste žit: dve vrsti pšenice in ječmen. Kaj pa o koliščarjih vedo četrtošolci iz OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani, je zanimalo Leo Ogrin.


19.04.2016

Priden kot mravljica

Kdo je najmočnejši na svetu? Mogoče največja kopenska žival – slon? Ali pa Litovec, ki je s tal dvignil 524 kilogramov? Otroci, biologinja Irena Furlan iz ljubljanskega Živalskega vrta in Špela Šebenik stavijo na mravljo, pa čeprav bodo govorili predvsem o njeni delavnosti. To njeno pridnost občudujemo tako, da smo jo prenesli tudi v jezik. Kakšen je torej človek, za katerega rečemo, da je kot mravlja ali mravljica?


13.04.2016

Izum glasbe

Glasba ni del človeške kulture po naključju. Glasba vpliva na naše počutje ter na to kako vidimo sami sebe, svet in ljudi okoli nas. Poslušanje, igranje in ustvarjanje glasbe ima namreč velik vpliv na naše možgane. Nevroznanstveniki so dokazali, da učenje inštrumenta občutno izboljša naše motorične spretnosti ter sposobnosti sklepanja. Zakaj in kako pa smo ljudje izumili glasbo po mnenju tretješolcev iz Osnovne šole Prule v Ljubljani, je zanimalo Leo Ogrin.


18.04.2016

Kako dolga bi morali biti šolska ura?

V Sloveniji ena šolska ura traja 45 minut. Ste se kdaj vprašali zakaj ravno 45 minut? Skrajšanje šolske ure, s 60 na 45 minut, je oktobra 1911 uvedel pruski minister za kulturo August von Trott zu Solz. Dotlej je šolska ura trajala kot običajna ura, torej 60 minut, pouk pa se je odvijal tako dopoldne kot popoldne. Zaradi pogostih pritožb učiteljev, da imajo učenci, zlasti popoldne, težave s koncentracijo, je von Trott zu Solz ukinil popoldanski pouk. Da pa bi obdržal enako število ur pouka, je šolsko uro skrajšal za 15 minut. Da 45-minutne šolske ure niso same po sebi umevne pa kažejo naslednji primeri: v Avstriji šolska ura praviloma traja 50 minut, medtem ko v Franciji, Italiji, na Nizozemskem in v ZDA dolžina šolskih ur variira med 50, 60 in 90 minutami. Raziskave kažejo, da se pri pouku, ki traja po načelu 90-minutnih učnih ur oz. blokov, obseg naučenega skoraj podvoji, medtem ko je število poškodb učencev (zaradi aktivnosti med številčnejšimi odmori ipd.) manjše za 80 odstotkov. Dodatni učinek takšne organizacije pouka pa je tudi privajanje na študij in visokošolski način dela, kjer je običajno, da predavanja trajajo uro in pol. Kako dolga pa bi morala biti šolska ura po mnenju tretješolcev iz OŠ Prule v Ljubljani, je zanimalo Leo Ogrin.


15.04.2016

Dobro jutro, pomlad!

Zdaj pa je k nam čisto zares že prišla pomlad. Pa veste zakaj? Zato, ker zjutraj ptički pojejo pod oknom. In tudi zato, ker so mame topla oblačila pospravile v omare, so Alji Verbole razlagali štiriletniki.


14.04.2016

Zakaj se pojavi glavobol?

Glavobol je ena najpogostejših težav, ki v življenju doleti ljudi, njegov glavni simptom pa je bolečina. Poznamo 14 skupin glavobolov, različni so seveda tudi razlogi zanje. O njih bodo v naslednjih minutah razmišljali učenci 2. B razreda OŠ dr. Vita Kraigherja iz Ljubljane in doktorica Gordana Glavan z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rubriko Dobro jutro, otroci, v kateri bomo izvedeli, zakaj se pojavi glavobol, je pripravila Andreja Gradišar.


12.04.2016

Pogrezniti se v zemljo

Kaj bi najraje naredili, ko smo v zadregi, ko se je zgodilo nekaj takega, zaradi česar nas je zelo sram, se nam ljudje okoli nas smejijo? Najraje bi se pogreznili v zemljo! O tem frazemu v oddaji Dobro jutro, otroci govorijo mladi iz OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja iz Črnuč, slovenistka dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Špela Šebenik.


11.04.2016

Uspeh

V zimskem času smo spremljali uspehe naših športnikov, na našem prvem programu ves čas poročamo o uspehih naših znanstvenikov, podjetnikov, zdravnikov, kulturnikov, čebelarjev in drugih. Kako o uspehu razmišljajo osnovnošolci in kdo je za njih uspešen človek, je zanimalo Tadejo Bizilj, ki se je pogovarjala z učenci Osnovne šole Miška Kranjca iz Ljubljane.


28.03.2016

Velika noč

Velika noč je najpomembnejši krščanski in družinski praznik, ki s pisanimi pirhi in velikonočnimi igrami še posebno razveseljuje najmlajše. Lei Ogrin so četrtošolci iz OŠ Poljane v Ljubljani povedali kaj jim pomeni Velika noč.


08.04.2016

Onesnaževanje okolja

V mesecu aprilu se večkrat spomnimo na našo Zemljo in na to, kako bi jo lahko tudi sami naredili lepšo in čistejšo. O tem so razmišljale tudi ekoface, učenci 6., 7. in 8. razredov osnovnih šol, ki so se pomerili v EKOKVIZU. V naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo! po deveti bodo predstavili letošnje eko teme - hrano, biotsko raznovrstnost in odpadke, zdajle pa prisluhnimo, kaj so Tadeji Bizilj o tem, kako skrbijo za prijaznejše okolje, povedali učenci Osnovne šole Miška Kranjca iz Ljubljane.


07.04.2016

Zakaj lasje posivijo?

Sivenje las je naraven proces, ki se pri večini ljudi začne že pred 40. letom. Nanj v nasprotju z uveljavljenim prepričanjem ne vpliva okolje ali stres, temveč genetika. Kaj točno se zgodi v laseh, da posivijo, boste izvedeli v tokratni rubriki Dobro jutro, otroci, ki jo je pripravila Andreja Gradišar. Pogovarjala se je s profesorjem doktorjem Markom Kreftom z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in drugošolci z ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča.


05.04.2016

Stresti iz rokava

Če vas čakajo težke delovne zadolžitve, šolarje pa kontrolne naloge, vam otroci iz ljubljanske Osnovne šole narodnega heroja Maksa Pečarja, slovenistka dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Špela Šebenik želijo, da bi odgovore stresli iz rokava!


04.04.2016

Zgodovinske osebnosti

Odgovor na vprašanje katero zgodovinsko osebnost bi najraje spoznali, nam pove kater tip osebnosti občudujemo in posledično razkriva kakšne so naše vrednote. Zato je to vprašanje, ki ga zaposlovalci v Združenih državah Amerike pogosto postavljajo v razgovorih za službo. Koga pa bi spoznali najmlajši, je zanimalo Leo Ogrin, ki se je o tem pogovarjala s četrtošolci iz Osnovne šole Poljane v Ljubljani.


01.04.2016

Prvi april

Prvi april je po vsem svetu znan kot dan norcev oziroma dan norčavosti. Ta dan si ljudje privoščijo šalo na tuj račun, s katero spravijo tistega, ki mu je šala namenjena in je ne spregleda, v zadrego. Kako o prvem aprilu razmišljajo učenci Osnovne šole Prežihovega Voranca iz Ljubljane, je zanimalo Tadejo Bizilj.


31.03.2016

Zakaj nastanejo žulji?

Pomlad in daljši dnevi marsikoga spodbudijo k pomladanskem čiščenju. Če ste bili v zadnjih dneh še posebej aktivni pri brisanju prahu, pometanju, odstranjevanju odvečnega listja, urejanju vrta in okolice vašega bivališča, ste morda pridelali tudi kakšen žulj. Kako ti nastanejo, nas bo zanimalo v tokratni rubriki Dobro jutro, otroci, ki jo je pripravila Andreja Gradišar. Z odgovori so ji pomagali profesor doktor Marko Kreft z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in učenci 4. C razreda Podružnične šole Kisovec.


29.03.2016

Našpičiti ušesa

Če niste pozorni na učiteljičine besede, lahko preslišite kakšno pomembno navodilo ali to, kaj je za domačo nalogo. Ljudje na splošno radi slišimo, kar nam je všeč, tisto, kar nam ni, pa hitro pozabimo. Da ne bi česa pozabili ali preslišali, vam učenci iz OŠ Trebnje, fiziologinja z Inštituta za fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete dr. Helena Lenasi in Špela Šebenik pravijo: našpičite ušesa! In izvedeli boste, ali lahko ljudje premikamo ušesa. Pa tudi to, da ušesa človeku ne služijo le za sluh, temveč tudi za ravnotežje.


28.03.2016

Velika noč

Velika noč je najpomembnejši krščanski in družinski praznik, ki s pisanimi pirhi in velikonočnimi igrami še posebno razveseljuje najmlajše. Lei Ogrin so četrtošolci iz OŠ Poljane v Ljubljani povedali kaj jim pomeni Velika noč.


25.03.2016

O arhitekturi

Če pogledamo zgradbe okoli nas so te vedno bolj zanimive in barvite, mesto s tem delajo lepo in privlačno za obiskovalce, tisti, ki v lepih zgradbah živijo pa jih še lažje imenujejo dom. A nekdo mora za nastanek teh zgradb tudi poskrbeti in tu s svojo idejo in načrtom v izgradnjo najprej stopi arhitekt. Tudi Slovenci imamo nekaj znamenitih arhitektov, med katerimi s svojimi deli gotovo najbolj izstopa Jože Plečnik. Zato se je Aleš Ogrin tokrat z Blažko, Mirjam, Ajdo in Luko iz Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika pogovarjal o tem, kakšne zgradbe bi načrtovali, če bi bili arhitekti, izvedeli pa boste tudi, kakšna arhitektura je našim tokratnim sogovornikom najbolj všeč. Posebni razstavi, ki so jo odprli v Plečnikovi hiši v Ljubljani, pa bomo pozornost namenili v jutrišnji oddaji Hudo. Tam so odprli, kot pravijo, njihovo ''najbolj kul'' razstavo Mesto v malem, katere posebnost je, da je niso pripravili kustosi, ampak so jo postavili kar otroci sami. Od 10 do 12 let stari otroci so v projektu raziskovali, kateri so muzejski poklici in spoznavali slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Na natečaj, ki so ga organizirali je prispelo 39 maket, ki so nastale po navdihu omenjenega arhitekta, no in več o njih in ustvarjanju mladih, boste torej izvedeli jutri malo po deveti uri dopoldne. Vabljeni k poslušanju.


24.03.2016

Zakaj nastanejo gube?

Ljudje se radi pritožujemo nad svojim videzom in iščemo različne načine, kako bi ga spremenili. Tisti, ki jih zelo motijo gube, se teh poskušajo znebiti s posebnimi kremami, uživanjem določenih vrst hrane ali vitaminov, včasih se odločijo tudi za lepotno operacijo. Kako odpraviti gube v tokratni rubriki Dobro jutro, otroci sicer ne boste izvedeli, vam bomo pa zaupali, zakaj gube nastanejo. Odgovor na to vprašanje je Andreja Gradišar poiskala pri profesorju doktorju Marku Kreftu z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in učencih 4. C razreda Podružnične šole Kisovec.


Stran 50 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov