Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


30.12.2015

Čokoladni vulkan

Letos so radijske pravljice Lahko noč, otroci praznovale 50. Rojstni dan. Ob njihovem jubileju je izšla tudi zgoščenka s sedmimi pravljicami Primoža Suhodolčana. Ena izmed njih govori o čokoladnem vulkanu. Kaj bi se zgodilo, če bi tak vulkan prav zares izbruhnil, so Lei Ogrin povedali učenci drugega razreda Osnovne šole Franceta Bevka.


29.12.2015

Nočna ptica

Za koga rečemo, da je nočna ptica, smo vprašali učence Dvojezične osnovne šole 1 Lendava, ki so povedali tudi, kakšni so ljudje, ki ponoči ne spijo, podnevi. Od ornitologa Tomaža Miheliča iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije pa smo izvedeli več o pravih nočnih pticah. Ste vedeli, da se nekatere “dnevne ptice” selijo ponoči, saj je to bolj varno?


28.12.2015

Počitnice

Božično-novoletni prazniki so za šolarje dobrodošli tudi zato, ker s seboj prinesejo vedno težko pričakovane počitnice. Za več kot teden dni lahko počitnikarji šolske torbe pospravijo v kot, cele dneve lenarijo, se družijo, igrajo računalniške igrice in tipkajo po socialnih omrežjih. Pa je res tako? So počitnice res namenjene le počitku in sprostitvi? In kakšne načrte imajo za tokratne počitniške dni mladi? Vse to je zanimalo Tadejo Bizilj.


25.12.2015

Za počitnice naročamo ...

Samo še 7 dni in za nami bo še eno bolj ali manj zanimivo leto. Za tiste, ki že hodijo v šolo se je začel čas božično-novoletnih počitnic. Večina šolarjev sicer podaljša jutranje spanje, Alji Verbole pa so drugošolci iz Ribnice povedali, kakšni so njihovi počitniški načrti in kako se zjutraj prebudijo!


23.12.2015

Željomat

Leto se izteka in praznični čas je vedno zaznamovan tudi z lepimi željami za prihodnost. Kako preprosto bi bilo, če bi lahko enostavno vrgli žeton v željomat – avtomat za želje in že bi se uresničile. Kako bi tak avtomat deloval, so Lei Ogrin razložili drugošolci iz Osnovne šole Franceta Bevka.


24.12.2015

Zakaj nas boli trebuh, če se preveč najemo?

Konec koledarskega leta spremljajo razne zabave in večerje, na katerih ne manjka prigrizkov. Veliko dobre hrane se po novem letu včasih pokaže v kakšnem kilogramu več na tehtnici, že prej pa nas na to, da smo se preveč najedli, opozori bolečina v želodcu. Zakaj je tako, so Andreji Gradišar razložili profesor doktor Marko Kreft z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in učenci OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi.


22.12.2015

Zvit kot lisica

V zimskem času živali težje najdejo hrano, letošnja zima pa zaenkrat še ni poskrbela za snežno odejo in hud mraz. Takrat sicer živalim pri iskanju hrane prav pridejo ostra čutila, ima pa ena gozdna žival še eno prednost, vsaj pregovorno - zvitost. Govorimo seveda o lisici. In kako je z ljudmi, ki so zviti kot lisica? Več pa učenci Dvojezične OŠ 1 Lendava, biologinja Maja Brate in Špela Šebenik.


21.12.2015

Dobri in slabi spomini

V decembru se mnogokrat oziramo na leto, ki je že skoraj za nami – obujamo spomine na poletne počitnice, rojstne dni in druge obletnice, spomnimo pa se tudi kakšnega manj prijetnega dogodka. Otroci iz 2. B razreda OŠ Kolezija pa so se ozrli kar na celo svoje življenje ter Andreji Gradišar povedali, kateri so njihovi najmanj in najbolj ljubi spomini.


18.12.2015

Moda

Vsaka generacija ljudi želi vsaj malo vplivati in spremeniti modo ter tako pustiti svoj pečat v zgodovini. O tem, kaj je danes za mlade moderno, koliko se podrejajo modnim smernicam in kako pomembno je mnenje vrstnikov pri izbiri oblačil, se je Tadeja Bizilj pogovarjala z mladimi z OŠ Mirana Jarca iz Ljubljane.


07.12.2015

Pravila, pravila

Primož Suhodolčan, katerega sedem pravljic je pred kratkim izšlo na zgoščenimi Lahko noč otroci, sam zase pravi, da je literarni upornik. In kot se za upornika spodobi, rad krši pravila – literarna seveda. Kakšna pravila pa morajo upoštevati otroci, so Lei Ogrin povedali učenci 3. B razreda Osnovne šole Toneta Čufarja. Premiere Suhodolčanovih pravljic pa lahko slišite vsako sredo zvečer, vse do konca leta.


17.12.2015

Zakaj zehamo?

V jutranjih urah, ko se še prebujamo, vas verjetno ne bo nihče grdo pogledal, če boste zazehali v javnosti. Če pa boste to storili podnevi med poukom, predavanjem, sestankom ali kakšno pomembno slovesnostjo, bo kdo pomislil in tudi rekel, da ste zelo nevljudni. A zehanje je normalen sestavni del našega življenja, pravi biologinja doktorica Gordana Glavan z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je Andreji Gradišar skupaj s četrtošolci iz Podružnične šole Kisovec pomagala poiskati odgovor na vprašanje, zakaj zehamo.


16.12.2015

Svet brez črk

Že kmalu po zametkih prvih civilizacij je človek začutil potrebo, da eno svojih največjih naravnih danosti, govor, posname tudi v grafični podobi. Prve pisave so bile preproste, poenostavljene podobe z določenim pomenom, ki so sčasoma prerasle v sistem znakov. Prvi se je razvil v Mezopotamiji, v četrtem tisočletju pr. n. št. Kako pa bi bil videti svet, če črk ne bi bilo, je drugošolce iz Osnovne šole Prežihovega Voranca vprašala Lea Ogrin.


15.12.2015

Imeti na koncu jezika

Skoraj vsakemu se je že pripetilo, da je imel nekaj na koncu jezika, saj veste, ko se je komajda zadržal, da ne bi povedal … Skupaj s petošolci iz Osnovne šole Koper bomo ugotavljali, kaj vse lahko pomeni, če rečemo, da imamo nekaj na koncu jezika. Za razlago smo prosili slovenistko Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pa da bi le našli pravo besedo, takrat, ko jo potrebujemo!


14.12.2015

Kakšni so dobri sosedski odnosi?

Raziskovalci univerze v ameriškem Michiganu so lani objavili raziskavo v kateri so ugotovili, da obstaja povezava med dobrimi sosedskimi odnosi in zdravim srcem. Če se torej čutimo sprejete in povezane z drugimi v lokalni skupnosti, zmanjšamo tveganje za srčni infarkt. Kakšni so dobri sosedi in zakaj so pomembni tudi dobri sosedski odnosi z drugimi državami, so Lei Ogrin povedali drugošolci Osnovne šole Prežihovega Voranca.


11.12.2015

Kujemo uganke

Če ste ravno pri zajtrku, dober tek! Mimogrede pa lahko rešite še uganko pesnice Anje Štefan – Polnega mama na mizo postavi, prazen se znajde snežaku na glavi. Kaj je to? V današnjih minutah za najmlajše lahko za dobro jutro rešite ali sestavite uganko. Alja Verbole in njeni sogovorniki se bodo namreč spustili po vijugasti progi ugank!


10.12.2015

Zakaj so moški bolj poraščeni kot ženske?

Bradi in brkom so v zgodovini pripisovali različne pomene, prav vedno pa so ju povezovali z moškimi – v starem Egiptu je bila brada simbol modrost, zato so ob slovesnih priložnostih pomembni možje uporabljali umetne; v antiki so krasile obraze bojevnikov, in če so ti izgubili bitko, so jim brado obrili. Zakaj so moški bolj poraščeni kot ženske, pa je vprašanje, ki ga je Andreja Gradišar raziskala s pomočjo profesorja doktorja Marka Krefta z Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani ter četrtošolcev iz OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi.


09.12.2015

Kaj nosimo s seboj, kadar nimamo nič pri sebi?

Preden se odpravimo iz stanovanja preverimo, če imamo ključe, denarnico, če smo se dovolj toplo oblekli, bo morda deževalo – potrebujemo dežnik? Vseeno pa imamo veliko pri sebi, tudi takrat, ko ne vzamemo s seboj nič. Lea Ogrin je vprašala učence 4. B razreda OŠ Ledina, kaj nosimo s seboj, kadar nimamo nič pri sebi.


07.12.2015

Pravila, pravila

Primož Suhodolčan, katerega sedem pravljic je pred kratkim izšlo na zgoščenimi Lahko noč otroci, sam zase pravi, da je literarni upornik. In kot se za upornika spodobi, rad krši pravila – literarna seveda. Kakšna pravila pa morajo upoštevati otroci, so Lei Ogrin povedali učenci 3. B razreda Osnovne šole Toneta Čufarja. Premiere Suhodolčanovih pravljic pa lahko slišite vsako sredo zvečer, vse do konca leta.


02.12.2015

Čarovnija!

Otroci čarovnijo najbolj začutijo na kakšen res čaroben dan. Vas zanima kakšna je čarovnija in kateri dnevi so še posebno čarobni? Pričarajte si malo čarovnije, ki jo je s četrtošolci Waldorfske osnovne šole, odkrivala Lea Ogrin.


08.12.2015

Ko se vlečemo kot megla

Jutranja megla nas že navsezgodaj lahko spravi v slabo voljo. Za boljšo voljo so v oddaji Dobro jutro, otroci poskrbeli učenci iz OŠ Miroslava Vilharja Postojna, vremenoslovec Andrej Velkavrh iz Agencijo RS za okolje in Špela Šebenik. Govorili so o tem, kako nastane megla, kakšne volje smo, če je zunaj vse zavito v meglo, in seveda tudi o tem, kdaj se kdo vleče kot megla.


Stran 54 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov