Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


03.11.2015

Kateri izumi so najbolj zaznamovali človeštvo?

Pred leti je podjetje za mobilno telefonijo v Združenih državah Amerike izvedlo javnomnenjsko raziskavo v kateri so ljudi vprašali kateri so najpomembnejši izumi vseh časov. Na prvo mesto so sodelujoči v največjem številu postavili kolo, sledil je izum letala, žarnica se je uvrstila na tretje mesto, četrto mesto pa je zasedel izum svetovnega spleta. Lea Ogrin je učence petega a razreda Osnovne šole Prule vprašala, kateri izumi pa so po njihovem mnenju najbolj zaznamovali človeštvo.


03.11.2015

Ločiti zrno od plev

Frazema ločiti zrno od pleva in ločiti zrnje od plevela izhajata iz svetega pisma. V Novi zavezi najdemo zgodbo o človeku, ki je posejal pšenico, na polje pa je hudič zasejal tudi plevel. Da ne bi izruvali plevela in pšenice, je gospodar pustil oboje rasti do žetve. Šele takrat naj bi populili plevel, nato pa poželi pšenico. V slovenskem jeziku se je po vplivu prvotne svetopisemske prispodobe ločevanja dobrega od slabega sicer bolj uveljavil izraz ločiti zrno od plev, dvojno obliko frazema pa, pravi frazeološki slovar, poznata tudi angleški in ruski jezik. Prisluhnite učencem OŠ Koper, biologinji Meti Brate in Špeli Šebenik.


02.11.2015

Ali je cenzura knjig kadarkoli upravičena?

Angleški pisatelj John Aikin je že v 19. stoletju dejal, da če hočeš najti dobro knjigo, poglej na seznam prepovedanih knjig. Alica v čudežni deželi, Dnevnik Anne Frank, Čarli v tovarni čokolade, Harry Potter, 1984, Satanski verzi, Zdravljica …. vse ta dela so bila ali pa so prepovedana, cenzurirana v posameznih državah. Kaj pa si o cenzuri knjig, o njeni upravičenosti mislijo devetošolci osnovne šole Poljane, so povedali Gei Saje.


30.10.2015

Jesenske radosti

Jesen se je letos pričela 23. septembra in v dobrem mesecu, ki je minil od takrat, se je narava že kar precej spremenila. Nekaterim so te spremembe všeč, drugi bi raje občudovali poletno ali zimsko okolje, a kot pravijo četrtošolci iz OŠ Franceta Bevka iz Ljubljane, se da prav v vsakem letnem času najti nekaj zanimivega. O jesenskih stvareh in pojavih, ki so jim še posebej všeč, se je z njimi pogovarjala Andreja Gradišar.


29.10.2015

Zakaj naše telo potrebuje hrano?

Ljudje pogosto razpravljamo o hrani – zelo radi iščemo recepte, s katerimi nam bo uspelo izgubiti kilogram ali dva, se prepiramo o tem, katera živila so dobra za naše telo in katera ne, na številnih programih lahko spremljamo kuharske oddaje Le redko pa se vprašamo, zakaj hrano sploh potrebujemo. Odgovor na to vprašanje so Andreji Gradišar pomagali poiskati biologinja Maja Brate in otroci iz OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi.


28.10.2015

Kaj bi si sporočili v prihodnost?

Prihodnost je stvar, ki zanima vse izmed nas. Želeli bi si dobiti odgovore na vprašanja o tem, kaj vse nas še čaka in koga vse bomo spoznali. Vsak med nami pa ima tudi nekatera svoja življenjska vodila in doživetja, na katera nikakor ne bi želel pozabiti. Prav zato se je Aleš Ogrin s Tjašo Tinkaro, Joštom, Višnjo in Piko iz OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki pogovarjal o tem, kaj vse bi si želeli sporočiti v prihodnost.


27.10.2015

Možgani na paši

Otroci imajo prve počitnice v tem šolskem letu. Oddahnejo si lahko od šole, za nekaj dni pozabijo na pouk in na predmete, ki jim niso všeč. Lahko bi rekli, da dajo možgane na pašo. O tem se bodo v oddaji Dobro jutro, otroci govorili učenci iz OŠ Bežigrad, nevrolog dr. Blaž Koritnik in Špela Šebenik.


26.10.2015

lepote kostanja

Šelestenje listov, pečena jabolka, drevesa, ki so zamenjala zeleno opravo za rdečkasto – oranžne odtenke listja… Kaj še manjka v tej jesenski idili? Kostanj, seveda. Kostanj je zabavno pobirati in še slajše jesti. O kostanju so Gei Saje pripovedovali drugošolci osnovne šole Majde Vrhovnik.


23.10.2015

Tretješolci iz OŠ Koper vabijo na obalo

Pred šolarji je danes zadnji dan pouka pred jesenskimi počitnicami. Te so prve po začetku šole in so za vse dobrodošel oddih. V današnjih jutranjih minutkah pa nas Alja Verbole prebuja skupaj s tretješolci iz Osnovne šole Koper, ki pravijo, da je jesen pravi čas za sprehod ob obali.


23.10.2015

Tretješolci iz OŠ Koper vabijo na obalo

Pred šolarji je danes zadnji dan pouka pred jesenskimi počitnicami. Te so prve po začetku šole in so za vse dobrodošel oddih. V današnjih jutranjih minutkah pa nas Alja Verbole prebuja skupaj s tretješolci iz Osnovne šole Koper, ki pravijo, da je jesen pravi čas za sprehod ob obali.


22.10.2015

Zakaj je kri rdeče barve?

Približno 7 do 8 % telesne teže človeka sestavlja kri. Ta, za življenje izjemno pomembna tekočina, celice telesa oskrbuje s hrano in kisikom. V njej se kaže tudi večina bolezenskih znakov, saj je povezana z vsem dogajanjem v telesu. Zakaj pa je prav rdeče barve, so Andreji Gradišar povedali tretješolci iz OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi in biologinja Maja Brate.


21.10.2015

Potovanje po vesolju

Vesolje je neverjetno. Opominja nas na majhnost človeka in človeštva v celotnem vesolju, a ljudi vesolje vseeno privlači. Ker je skrivnostno, ogromno, ker morda obstajajo marsovci,črne luknje, glaksije.... Vprašanj, idej o vesolju ne bo nikoli zmanjkalo. Sploh pri otrocih. Kaj bi radi počeli, videli v vesolju so Gei Saje povedali petošolci osnovne šole Prule Ljubljana.


20.10.2015

Rasti kot gobe po dežju

V naših gozdovih te dni še najdemo gobe in kostanj, zato se bodo tudi učenci OŠ Koper, biologinja in Špela Šebenik razgovorili o frazemu, ki izhaja iz narave. Kdaj že rečemo: rasti kot gobe po dežju?


16.10.2015

Zakaj je glasba pomembna?

Različne oblike glasbe je mogoče najti v vseh znanih kulturah. Raziskovalci menijo, da so se prve oblike glasbenega ustvarjanja pojavile že pred več kot 50 tisoč leti na afriškem kontinentu. Danes ima glasba pomembno vlogo v marsikaterem starodavnem in novodobnem običaju, delimo jo na veliko različnih zvrsti, le redki je ne marajo. Zakaj je glasba tako pomembna ter kdaj in zakaj jo poslušajo, so Andreji Gradišar povedali četrtošolci iz ljubljanske OŠ Franceta Bevka.


15.10.2015

Zakaj ne rastemo vse življenje?

Najvišji živeči Zemljan je Turek Sultan Kösen, ki meri 251 centimetrov. Skoraj dva metra manj – 58,4 centimetra – pa ima najmanjša Zemljanka Indijka Jyoti Amge. O višini in rasti bomo govorili v današnji rubriki Dobro jutro, otroci, v kateri je Andreja Gradišar s pomočjo tretješolcev iz ljubljanske OŠ dr. Vita Kraigherja in biologinje Maje Brate poskušala ugotoviti, zakaj v višino ne rastemo vse življenje.


14.10.2015

Zakaj lama pljuva?

Lama je južnoameriška žival, lahko je bele, črne ali svetlo rjave barve. Za Inke je bila izredno pomembna, inkovsko božanstvo, zaščitnik živali je imel podobo mnogobarvne lame. Lame se še danes v Južni Ameriki goji zaradi volne, mesa , uporabljajo jih tudi kot nosilne živali. Najbolj pa so lame znane po svojem pljuvanju, ki jim je prslužilo sloves razdražljiv in rahlo nevarnih živali. Zakaj lama pljuva so Gei Saje razložili drugošolci osnovne šole Toneta Čufarja Ljubljana.


13.10.2015

Spomin kot zlata ribica

Včasih pridejo dnevi, ko nam gre vse iz glave, ko se ničesar ne spomnimo. Ko pozabljamo stvari, zadolžitve, domače naloge, za katere smo se še pred nekaj minutami vedeli, da jih moramo opraviti … Ko imamo spomin kot zlata ribica … Pa ima zlata ribica res slab spomin? Prisluhnimo oddaji Dobro jutro, otroci in v njej mladim, nevrologu dr. Blažu Koritniku in Špeli Šebenik.


12.10.2015

Kakšen bi bil svet, če ne bi bilo več elektrike?

So izumi, ki postanejo ključni del našega vsakdana do te mere, da se zdi, da jih izkoriščamo že od pamtiveka, kar je lahko daleč od resnice. Elektrika, na primer.Kot znanost se je začela razvijati v 17. stoletju, konec devetnajstega počasi prešla v industrijsko rabo, vsaka slovenska vas pa je dobila elektrovode šele po drugi svetovni vojni. Pa vendar smo na ta moderni, relativno novi izum že zelo navezani. Šele ko izgine, se zavemo njenega pomena. Kakšen bi bil svet, v katerem ne bi bilo več elektrike, so Gei Saje povedali šestošolci osnovne šole Bežigrad Ljubljana.


19.10.2015

Kdo je vandal?

Na današnji dan leta 455 so Vandali, vzhodno nemško pleme vdrli v Rim in ga oplenili. Čeprav ni bilo njihovo plenjenje bogatega Rima nič bolj brutalno kot napadi drugih ljudstev, se je Vandalov skozi stoletja oprijel sloves uničujočih barbarov, ki ne znajo ceniti kulture in umetnosti. Sčasoma se je razširila uporaba besede vandal v današnjem pomenu, pisana z malo začetnico. Kdo pa je vandal, so Gei Saje povedali petošolci osnovne šole Prule Ljubljana.


09.10.2015

PRVOŠOLCI V KNJIŽNICI

Za 50. rojstni dan oddaje Lahko noč, otroci! v slovenskih knjižnicah pripravljamo pet pravljičnih dogodkov za najmlajše. Bili smo že v Kamniku, na Vrhniki, v Slovenski Bistrici, ta teden smo obiskali knjižnico v Velenju. Tam so prvošolci iz Osnovne šole Antona Aškerca poslušali pravljici Kit Arne in Razgrajaški praznik, Alji Verbole pa so povedali, da se v velenjski knjižnici lahko počne marsikaj ...


Stran 56 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov