Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nadpovprečni plenilec

15.06.2017

Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.

Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnih oceanih že pred milijoni let. Začetek evolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.

Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija, v telesu nosijo žive mladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.

Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večjih žrtev pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.

Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor.

Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.

In kaj o tem nadpovprečnem plenilcu vedo učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oziroma posnetku!

 

 

 


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Nadpovprečni plenilec

15.06.2017

Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.

Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnih oceanih že pred milijoni let. Začetek evolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.

Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija, v telesu nosijo žive mladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.

Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večjih žrtev pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.

Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor.

Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.

In kaj o tem nadpovprečnem plenilcu vedo učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oziroma posnetku!

 

 

 


19.06.2019

Najpametnejši na svetu

Kako lepo bi bilo, če bi vedeli vse. Si mislite, o čem vse bi lahko v tem primeru modrovali. Znanje je v današnji družbi ena največjih vrednot. Zato se ljudje šolamo in se na različne druge načine izobražujemo in si s tem širimo obzorja. Čeprav verjetno marsikdo med nami zase misli, da je najpametnejši človek na svetu, je resnic več.


18.06.2019

Kako na nas vpliva vreme

Ah, vreme … vse nas zanima, a hkrati se prav nihče od nas laikov na vremenske napovedi zares ne spozna. Spoznamo pa se na negodovanje, no, in tudi znamo povedati kdaj nas kaj moti in kako vreme na nas vpliva. Ker vpliva pa ….kot boste lahko slišali tudi v pogovoru Liane Buršič s tretješolci z OŠ Ledina v Ljubljani.


14.06.2019

Konec šolskega leta

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


13.06.2019

Rokodelske spretnosti

Vse na nas in v nas ima nek smisel. A roke so tiste, ki nas bodo zanimale tokrat. Ker so za objeme, za delo, za poljube, za rokodelske spretnosti in veščine za katere pa včasih kar pozabimo kako dragocene so. Liana Buršič se je s pomočjo Luka, Taja, Maksim, Jurija, Gaje, Lene in Maše, tretješolcev z OŠ Ledina v Ljubljani spomnila na to kaj vse občudujemo pri rokodelcih in kaj bi tudi sami radi obvladali ….


12.06.2019

Laž ima kratke noge

Ali veste, da se ljudje v povprečju zlažemo trikrat na dan. Ob tem pa smo laži prek različnih kanalov vsak dan tudi sami deležni še precej več. Vzrokov da se nekdo o nečem zlaže, je prav toliko, kot je situacij, zaradi katerih laž nastane. Dobro je to, da se večina laži, no, vsaj tistih manjših, zelo hitro odkrije. In o tem, zakaj ima laž kratke noge, so razmišljali otroci z I. Osnovne šole Celje.


11.06.2019

Mačka ali pes?

Ljudje se žal tako radi delimo. Še pri stvareh, ki jim imamo radi. Tako je tudi pri ljubiteljih mačk in psov. Ali so za prve ali pa za druge. No, nekateri so tudi za oboje. Liana Buršič se je z drugošolci s črnuške OŠ Maksa Pečarja pogovarjala o tem, ali so jim ljubše mačke ali psi ...


10.06.2019

Kaj je prometni zamašek?

Tisti, ki se vsak dan vozite v službo z avtomobilom, najbrž že prav dobro veste, kdaj na naših cestah in avtocestah nastane največja gneča. Kako pa učenci OŠ Dragomelj razmišljajo o prometu? Vprašali smo jih, kaj sta prometni zamašek in prometna konica.


07.06.2019

Življenje ob morju

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


06.06.2019

Sončna očala

Ta teden so obvezna oprema v torbici ali nahrbtniku sončna očala. A ne nosijo vsi sončnih očal le zaradi sonca – o tem so se razgovorili učenci 2. razreda OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja.


05.06.2019

Življenje na drugih planetih

Astronomi jasnosti pogosto sporočijo, da so s pomočjo najsodobnejših teleskopov odkrili nov planet. Zadnji v vrsti odkritih planetov je bil predstavljen v minulem tednu, poimenovali so ga kar Prepovedani planet, sicer pa nosi tehnično ime NGTS-4b. Je trikrat večji od Zemlje, na njegovem površju pa je okoli 1000 stopinj Celzija, tako da človeku ne bi omogočil preživetja. Imajo pa idejo o tem, kako bi bilo, če bi ljudje živeli na drugih planetih, osnovnošolci s I. Osnovne šole Celje.


04.06.2019

Najljubši literarni junak

Naši vzorniki niso le znane osebnosti iz sveta politike, popularne kulture in športa, temveč kdaj tudi iz knjige. Nad katerimi literarnimi junaki se navdušujejo drugošolci z OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja?


03.06.2019

Darila

Obdarovanje bližnjega vsak jemlje po svoje in različnih daril je toliko, kot je obdarovancev. Kolikokrat se tudi sami znajdete v zagati, ko ne veste, kaj svojim sorodnikom ali prijateljem kupiti kot darilo? Čeprav je sodobna potrošniška družba nekoliko zmanjšala pomen daril, to še nikakor ne pomeni, da ga tisti, ki ga prejme, ni vesel. O tem, kakšna darila imajo najraje sami in kako razmišljajo o obdarovanju drugih, se je Aleš Ogrin pogovarjal z otroki z I. Osnovne šole Celje.


31.05.2019

Jutro

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


30.05.2019

Kdo bere časopise in zakaj?

Dandanes se res veliko življenja dogaja na zaslonih in z zasloni. Kar pomeni tudi veliko trenutkov brez vonja, brez tipanja številnih tekstur, materialov. Ena takšnih izkušenj, ki omogoča pristno taktilnost in predvsem nova vedenja poleg zgolj informacij, je branje časopisov. Kdo jih v digitaliziranem svetu še bere in zakaj, je Liano Buršič zanimalo v pogovoru z drugošolci s črnuške OŠ Maksa Pečarja.


29.05.2019

Kaj je zrelostni izpit?

Z drugo izpitno polo iz slovenščine nadaljuje spomladanski rok splošne mature in s pisnim izpitom iz slovenščine začenja poklicna matura. Maturantom seveda želimo zbrane misli in veliko sreče pri tem zrelostnem izpitu. Še kar nekaj let bo minilo, da se bodo morali z njim spopasti naši mladi sogovorniki - hodijo namreč še v osnovno šolo, in sicer v OŠ Dragomelj.


28.05.2019

Najljubši kos oblačila

V obilju oblačil, ki so nam v teh časih hitre, potrošne mode na voljo, res ni težko izbrati najljubšega kosa. Ali pa ga je, ravno zaradi skorajda neskončnih možnosti? No, drugošolci iz Črnuč, z OŠ Maksa Pečarja, so svoj najljubši kos našli takoj. Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič


27.05.2019

Če bi otroci napisali knjigo ...

Da otroci radi berejo in poslušajo pravljice, vemo, kako pa bi bilo, če bi sami napisali knjigo? O tem smo se pogovarjali s tretješolci z OŠ Dragomelj.


24.06.2019

Kaj se na šoli dogaja poleti?

Še zadnjič to šolsko leto bo večina šolarjev danes prestopila šolski prag, nato pa za več kot 2 meseca odhajajo na počitnice. Na počitnice pa odhaja tudi naša stalna jutranja rubrika Dobro jutro, otroci. Še zadnjič to šolsko leto prisluhnimo mladim sogovornikom. Zanimalo nas je, kaj se po njihovem mnenju dogaja poleti na šoli.


24.05.2019

Igra s sorodniki

Ko se prikrade dolgčas, najmlajši velikokrat poiščejo družbo med svojimi brati in sestrami. Zabave ponavadi takrat ne zmanjka, če pridejo na obisk še sestrične in bratranci pa tudi smeha ne. Kaj najraje počnejo takrat tretješolci Rok, Dane, Anže, Hana, Mia, Živa in Sofija iz Osnovne šole Livade Izola, je zanimalo Tadejo Bizilj.


23.05.2019

Zakaj ljudje osvajajo najvišje vrhove gora

»Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel. Kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Znamenita modrost našega vrhunskega alpinista Nejca Zaplotnika, ki smo jo vzeli za svojo. Tako kot on gore. Pa še mnogi njegovi plezalski, alpinistični kameradi. Liana Buršič se je z drugošolci z OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč pogovarjala o tem, zakaj ljudje sploh osvajajo najvišje vrhove gora …..


Stran 19 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov