Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nadpovprečni plenilec

15.06.2017

Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.

Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnih oceanih že pred milijoni let. Začetek evolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.

Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija, v telesu nosijo žive mladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.

Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večjih žrtev pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.

Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor.

Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.

In kaj o tem nadpovprečnem plenilcu vedo učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oziroma posnetku!

 

 

 


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Nadpovprečni plenilec

15.06.2017

Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.

Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnih oceanih že pred milijoni let. Začetek evolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.

Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija, v telesu nosijo žive mladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.

Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večjih žrtev pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.

Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor.

Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.

In kaj o tem nadpovprečnem plenilcu vedo učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oziroma posnetku!

 

 

 


10.02.2020

Ko doživimo hladen tuš ...

Življenje nam kdaj postreže tudi z neprijetnimi presenečenji. Lahko rečemo tudi, da takrat doživimo hladen tuš. Kako o tem razmišljajo učenci iz Ajdovščine?


08.02.2020

Tedenski aktualni DJO

Sprehodili smo se po vsebinah, s katerimi so nam ta teden jutra popestrili najmlajši. Ustvarjalci rubrike Dobro jutro, otroci so se z otroki iz Ajdovščine, Vipave, Mirne Peči, Kranja in Ljubljane pogovarjali o zanimivih temah: reformi, poklicu vrtnarja, zimskih olimpijskih igrah, Irski in o tem, kaj naredimo če zbolimo.


07.02.2020

Kaj naredimo, če zbolimo

Zimski letni čas je obdobje, ko je okoli nas največ bolezni in prehladov. Da se ne prehladimo, se moramo toplo obleči. Če pa slučajno zbolimo so tu za nas starši, ki bodo poskrbeli, da bomo kmalu ozdraveli. Tako pravijo tretješolci iz Osnovne šole Trnovo, ki so Gašperju Stražišarju zaupali kako lahko odženemo prehlad in kaj je naloga staršev, da otroci ostanejo zdravi. Čaj, med in topla oblačila pa so prvi korak do boljšega počutja.


06.02.2020

Irska

Skupaj z Angleži so odšli iz EU tudi oni. Ker smo se o Škotih že pogovarjali, potem veste kdo in čigava dežela je na vrsti danes. Liana Buršič se je pogovarjala z gorenjskimi tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža.


05.02.2020

Zimske olimpijske igre

Zima letos kar noče in noče pokazati svojih zob, kar seveda povzroča preglavice športnikom, ki se ukvarjajo z zimskimi športi. Ob tam pa tudi organizatorjem tekmovanj. In zagotovo bi prav ti imeli obilo težav, če bi morali letos organizirati zimske olimpijske igre. So se pa na današnji dan leta 1924 končale olimpijske igre, ki so bile prve zimske v zgodovini. Aleš Ogrin se je zato z mladimi z OŠ Draga Bajca Vipava pogovarjal o tem, kaj so zimske olimpijske igre.


04.02.2020

Vrtnar

V naslednjih minutah bomo z učenci iz Osnovne šole Toneta Pavčka spoznavali poklic vrtnarja. Ste že kdaj videli ali spoznali koga, ki opravlja ta poklic? Veste, kakšne so njegove naloge in njegovi pripomočki pri delu? O vsem se je z najmlajšimi iz Mirne Peči pogovarjala Tadeja Bizilj.


03.02.2020

Kaj je reforma?

O tem, kaj pomeni beseda reforma, ki jo v medijih in politiki velikokrat slišimo, smo se pogovarjali s tretješolci z OŠ Danila Lokarja Ajdovščina.


01.02.2020

Tedenski aktualni DJO

Če ste bili do sedaj navajeni, da so najmlajši popestrili vaša jutra le med delovnim tednom, bodo od današnjega naprej, razveseljevali tudi začetke vaših sobot. Sicer na nekoliko drugačen način, saj bomo v rubriki Tedenski aktualni DJO povzeli najboljše razmisleke, ki so jih glede različnih tem, predstavili otroci. Ta teden so med ponedeljkom in petkom bili z nami otroci iz Ajdovščine, Mirne Peči, Vipave, Kranja in s Pragerskega. Slišali boste prvo oddajo iz nove sobotne jutranje rubrike, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.


31.01.2020

Kako preživimo v puščavi?

Kaj bi osnovnošolci storili, če bi se lepega dne zbudili v puščavi in to kar v svoji postelji? Kot pravi izumitelji in avanturisti bi ustvarili svoj lasten signal in poiskali kamele, na katerih bi prijahali do civilizacije. Iz palic bi ustvarili velik S.O.S, ki bi letalom pomagal, da jih bi rešili. Še več idej izvemo v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci.


30.01.2020

Evropska unija

Združeno kraljestvo po 31. januarju 2020 ne bo več članica EU. S tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža smo obnovili vedenje in znanje o tem kaj Evropska unija sploh je in kako jo bo Brexit zaznamoval. Z Nadjo, Vidom, Marijo, Jašo in Injo se je pogovarjala Liana Buršič.


29.01.2020

Ljubezenske igre

Današnje jutranje razmišljanje najmlajših bo nekoliko ljubezensko obarvano. Na današnji dan leta 1595 naj bi namreč prvič javno uprizorili Shakespearovo igro Romeo in Julija. Igro, ki zaljubljene duše navdihuje še danes. Aleš Ogrin se je zato z otroki z OŠ Draga Bajca Vipava pogovarjal o tem, kako bi sami ustvarili ljubezensko igro in kako igralci zaigrajo ljubezenski prizor.


28.01.2020

Nabriti detektivi

Danes bomo v rubriki Dobro jutro, otroci slišali razmišljanja šolarjev iz Mirne Peči. Skupaj s Tadejo Bizilj so odkrivali, kakšno je delo detektiva. Kaj vse mora znati in vedeti detektiv, kakšne sledi išče, na kaj mora biti pozoren in česa ne sme spregledati …O vsem tem v naslednjih minutah z najmlajšimi iz Osnovne šole Toneta Pavčka.


27.01.2020

Kaj pomeni ostati hladen?

Tretješolci iz Ajdovščine so se potopili v besedno igro in zunanje temperature vzeli kot izhodišče za razlogo frazema, ki ga odrasli zelo dobro poznamo – ostati hladen. Kako o njem razmišljajo najmlajši?


24.01.2020

Kako se obnašamo na smučišču

Zimske počitnice bodo kmalu potrkale na vrata. In ravno takrat se največ družin odpravi na smučišča. Kaj je obvezna smučarska oprema, kako morajo starši poskrbeti za svoje otroke in kako se na smučišču obnašamo, so Gašperju Stražišarju zaupali tretješolci iz Osnovne šole Trnovo.


23.01.2020

Velika Britanija

Velika Britanija oz. Združeno kraljestvo - kaj otroci iz Celja in Ljubljane vedo o tej državi?


22.01.2020

Geotermalna voda

Z učenci Osnovne šole Bogojina smo govorili o geotermalni vodi. Ker živijo na območju Slovenije, kjer imajo kar nekaj termalnih izvirov in toplic, vedo o tem veliko.


21.01.2020

Poklic šivilje

Ob torkovih jutrih spoznavamo svet poklicev skozi otroške oči. Tokrat bomo zavili na delovni prostor šivilje, ki kroji in šiva obleke, perilo in druge tekstilne izdelke iz tkanin, pletenin ali vlaknovin. Šivilja mora znati jemati mere, narisati kroj, krojiti in šivati na različnih šivalnih strojih. Imeti mora estetski čut, dobro mora znati razlikovati barve, nianse, črte in oblike. O poklicu šivilje veliko vedo tudi tretješolci iz Osnovne šole Toneta Pavčka iz Mirne Peči. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.


20.01.2020

Kaj je zdravstveno zavarovanje?

Otroci o tem, kaj je zdravstveno zavarovanje in kdaj gremo k zdravniku?


20.01.2020

Kaj je zdravstveno zavarovanje?

Otroci o tem, kaj je zdravstveno zavarovanje in kdaj gremo k zdravniku?


20.01.2020

Kaj je zdravstveno zavarovanje?

Otroci o tem, kaj je zdravstveno zavarovanje in kdaj gremo k zdravniku?


Stran 13 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov