Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nadpovprečni plenilec

15.06.2017

Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.

Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnih oceanih že pred milijoni let. Začetek evolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.

Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija, v telesu nosijo žive mladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.

Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večjih žrtev pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.

Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor.

Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.

In kaj o tem nadpovprečnem plenilcu vedo učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oziroma posnetku!

 

 

 


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Nadpovprečni plenilec

15.06.2017

Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.

Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnih oceanih že pred milijoni let. Začetek evolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.

Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija, v telesu nosijo žive mladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.

Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večjih žrtev pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.

Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor.

Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.

In kaj o tem nadpovprečnem plenilcu vedo učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oziroma posnetku!

 

 

 


10.06.2020

Kaj je obljubljena dežela?

Pred 410 leti so se na Manhattnu, na tem, lahko bi rekli celo najbolj znanem ameriškem otoku, naselili prvi nizozemski priseljenci. Ne le New York, vse Združene države Amerike so dolgo časa veljale za obljubljeno deželo, zato ta izraz odrasli največkrat povezujemo prav z Ameriko. Kako pa je pri najmlajših? Odgovore smo poiskali med tretješolci na Prvi osnovni šoli Celje.


03.06.2020

Zakaj so lipicanci najprej črni, nato beli?

Ali veste podoba koga se nahaja na evrskem kovancu za 20 centov? Če imate kakšnega v denarnici, lahko kar takoj pogledate, sicer pa vam to zaupamo mi – gre za podobo dveh lipicancev, zaščitenih slovenskih paradnih konjev. O lipicancih bomo danes na naših valovih – tako v jutranjem kot dnevnem programu –povedali še veliko, saj se je naša ekipa odpravila v Lipico. Že včeraj pa se je Andreja Gradišar oglasila pri učencih Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana podružnica Lokev. Zanimalo jo je, ali vedo, zakaj so lipicanci najprej črni, nato pa beli?


02.06.2020

V šolo

Pred dvema tednoma so se v šole po dveh mesecih vrnili učenci prve triade, devetošolci in maturanti, v teh dneh pa se vračajo še ostali osnovnošolci. Večina jih komaj čaka, da zopet vidijo svoje sošolce in sošolke ter učitelje in učiteljice, da si tudi v živo povedo, kako so preživljali zadnje tedne doma, kako je bilo z jutranjim vstajenjem, kakšen učni plan so imeli, kako so se kratkočasili in kaj jim je bilo najtežje. Vrtičkarji Julija, Manu in Leon pa so Tadeji Bizilj povedali, v kakšnem pričakovanju so sami, ker bodo kmalu šolski prag prestopili prvič.


29.05.2020

Kje poiščemo podatke

Svetovni splet nam je z ogromno količino podatkov, do katerih lahko tam dostopamo, močno olajšal bogatenje našega znanja. In otroci z njegovo pomočjo lahko najdejo veliko število informacij, ki jih potrebujejo pri delu v šoli, ali pa le za potešitev radovednosti. Zato se je Aleš Ogrin s tretješolci z Osnovne šole Draga Bajca Vipava pred časom pogovarjal o tem, kje sami poiščejo podatke, ki jih želijo pridobiti. Kot boste slišali, so zelo dober vir tudi starši.


28.05.2020

Kako otroci najraje preživljajo čas s starši

V jutranji rubriki Dobro jutro, otroci smo preverili, kako otroci najraje preživljajo čas s starši. Ali grejo z njimi najraje na kakšen izlet ali pa se igrajo družabne igre? Odgovore smo pred časom izvedeli od otrok z OŠ Rače.


27.05.2020

As v rokavu

Tisti, ki so bolj previdni ali pa bolj pripravljeni, imajo v glavi vedno tudi plan B. Za vsak primer, če se izjalovi njihova prva ideja ali cilj … In o tem vedo veliko tudi otroci z OŠ Mengeš. To bomo slišali v rubriki Dobro jutro, otroci, ki smo jo našli v našem arhivu.


26.05.2020

Prehrana

Šolarji so se v preteklih tednih doma lotili marsičesa novega. Mnogi med njimi so zavili tudi v kuhinjo in staršem pomagali pri pripravi zajtrka, kosila ali večerje ali pa se celo sami lotili preizkušanja novih receptov. Kako razmišljajo o zdravi prehrani in kaj imajo najraje na krožniku, so Tadeji Bizilj povedali najmlajši iz ljubljanske Osnovne šole Prežihovega Voranca.


25.05.2020

Devetošolca Karlo in Martin

Danes se po več tednih šolanja na domu v šolske klopi vračajo letošnji devetošolci. Tadeja Bizilj je pred mikrofon ujela Karla Jemca in Martina Fričovskega iz OŠ Cvetka Golarja iz Škofje Loke – v kakšnem pričakovanju današnjega dne sta - v naslednjih minutah ….


20.05.2020

Zakaj čebele nabirajo med

Charles Darwin je napovedal, da bomo v primeru izumrtja čebel, izumrli tudi mi. Čebele so namreč nujni del biotske raznovrstnosti, poleg tega z opraševanjem skrbijo za razmnoževanje rastlin in s tem za našo hrano. Zavedajoč se njihovega velikega pomena je Republika Slovenija Organizaciji Združenih narodov predlagala, da bi 20. maja praznovali svetovni dan čebel. Na današnji dan pa ne obeležujemo le dneva čebel, ampak tudi obletnico rojstva najpomembnejšega slovenskega čebelarja Antona Janše. V 18. stoletju je postavil temelje modernega čebelarstva, iz njegovih učbenikov pa so se učile še številne poznejše generacije čebelarjev. Zakaj imamo ljudje radi med, je jasno. Zakaj pa ga nabirajo čebele, so pred časom povedali prvošolci z Osnovne šole Milana Šuštaršiča Ljubljana.


19.05.2020

Družina

Zadnji meseci so v naša življenja prinesli veliko sprememb. Ena od njih je bila tudi ta, da smo morali biti več doma in v krogu svoje družine. A čeprav lahko vsi v en glas zatrdimo, da imamo svojo družino in vse člane še kako radi, ima vsak svoje posebnosti, svoj karakter, svoje »muhe« in kdaj pa kdaj tudi slab dan. In ko se vse to združi, lahko v družini pride tudi do kakšnega nesoglasja in prepira. Kdo vse je del njihove družine in zakaj se z bratci in sestricami kdaj sprejo, so Tadeji Bizilj povedali učenci iz Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu.


16.05.2020

Ambrož o Bikcu Ferdinandu

Sobotna jutra nam s pripovedmi svojih najljubših pravljic oziroma zgodbic popestrijo najmlajši. Tokrat smo dobili prav poseben posnetek, saj nam bo sobotno jutro polepšal štiriletni Ambrož Prašnikar, ki nam je prebral del zgodbice o Bikcu Ferdinandu. In kdo drug, kot štiriletnik, ki zna tako brati, bi si lahko zaslužil delček našega radijskega etra? Dobro poslušajte.


15.05.2020

Kako uloviti ribo

Slovenske vode so čiste in zato polne rib. Prav zato so pravi raj za najrazličnejše vrste ribolova. A tega se je najprej treba naučiti. Kako uloviti ribo, so še pred izbruhom novega koronavirusa povedali tretješolci z OŠ Cirila Kosmača Piran.


13.05.2020

Katere so naše dobre lastnosti

Vsakega izmed nas odlikujejo najrazličnejše lastnosti. Na nekatere smo ponosni, na druge nekoliko manj. Vse seveda zelo vplivajo na naša življenja in tega se zavedajo tudi najmlajši z Osnovne šole doktorja Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Pogovarjali smo se njihovih dobrih lastnostih in o tem, zakaj je dobro, da se skozi življenje tudi spreminjamo.


09.05.2020

Avtomatski prebujevalnik

Ker imamo vsi radi pravljice, smo najmlajše v dneh, ko ne hodijo v šolo, prosili, da svojim sovrstnikom jutra popestrijo z eno izmed svojih najljubših zgodbic. V oddaji Dobro jutro, otroci boste spoznali Anžeta Prašnikarja, ki se je potepal med norimi izumi. Da nam pošljete zgodbico, ki jo bodo povedali vaši otroci, pa vabimo tudi vse starše, ki nas poslušate. Otroke lahko posnamete kar s snemalnikom na pametnem telefonu. Posnetek nam lahko pošljete kot priponko na elektronski naslov programzamlade@rtvslo.si.


08.05.2020

Kako voziti kolo

Lepi dnevi so kot nalašč za učenje novih spretnosti. Pri najmlajših je to lahko vožnja s kolesom. Kako se torej naučiti voziti kolo, kakšna je obvezna oprema in na kaj paziti? Nasvete so Gašperju Stražišarju dali tretješolci z OŠ Cirila Kosmača Piran.


05.05.2020

Poklici

Šolarji, ki so doma že več tednov, imajo poleg šolskih obveznosti zdaj tudi veliko časa za odkrivanje novih hobijev in talentov. Prosti čas nekateri doma koristno izkoristijo tako, da kaj dobrega skuhajo, nekateri so začeli z učenjem kakšnega instrumenta, spet tretji spoznali, da jih veseli delo na domačem vrtu. Spoznavanje svojih skritih talentov pa marsikdaj vodi tudi do poklica. Tadeja Bizilj so najmlajši s I. Osnovne šole Celje povedali, s čim se bodo ukvarjali, ko odrastejo in kateri poklic menijo, da je pravi za njih.


04.05.2020

Kaj je kaprica?

Naša jutranja rubrika Dobro jutro, otroci se vrača v stare tirnice. Pravljični april se je namreč končal, maj pa bo tej jutranji uri ponovno prinesel razmišljanja najmlajših o najrazličnejših temah. O tem, kaj je kaprica, so ugibali otroci iz Boštanja.


02.05.2020

Špicparkeljc

Ko otroci pripovedujejo pravljico. Tokrat o Špicparkeljcu.


01.05.2020

Kozlički in trol

Ko otroci sami povedo pravljico ... Tokrat o kozličkih in trolu.


04.04.2020

Tedenski aktualni DJO

Čeprav se šolarji zdaj že tretji teden šolajo na daljavo, je ekipa Programa za mlade naše najmlajše poslušalce obiskala še takrat, ko so bila vrata šol odprta. V naslednjih minutah boste slišali nekaj njihovih najbolj iskrivih izjav tega tedna. Ustvarjalci rubrike Dobro jutro, otroci so se z otroki iz Ajdovščine, Grosuplja, Bohinjske Bistrice in Pragerskega pogovarjali o pokojnini, poklicu učitelja, prvoaprilskih šalah in o tem, kako jezijo starše. Pregled je pripravila Tadeja Bizilj.


Stran 10 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov