Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nadpovprečni plenilec

15.06.2017

Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.

Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnih oceanih že pred milijoni let. Začetek evolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.

Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija, v telesu nosijo žive mladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.

Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večjih žrtev pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.

Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor.

Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.

In kaj o tem nadpovprečnem plenilcu vedo učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oziroma posnetku!

 

 

 


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Nadpovprečni plenilec

15.06.2017

Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.

Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnih oceanih že pred milijoni let. Začetek evolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.

Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija, v telesu nosijo žive mladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.

Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večjih žrtev pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.

Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor.

Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.

In kaj o tem nadpovprečnem plenilcu vedo učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oziroma posnetku!

 

 

 


19.02.2022

Materinščina

Prihajajoči ponedeljek, 21. februar, praznujemo mednarodni dan maternega jezika. Materni jezik oziroma materinščina je jezik, ki se ga naučimo prvega v krogu svojih domačih in ga govorijo naši starši. Ker so to naše prve besede in stavki, materinščino imenujemo tudi prvi ali materni jezik. Za veliko večino Slovencev je to slovenščina in prav o tem se je Tadeja Bizilj pogovarjala s tretješolci Vasjo, Ianom, Sofijo, Zarjo, Ano, Ariano, Nežo, Katarino, Elino in Julijo z Osnovne šole Matije Čopa Kranj.


12.02.2022

Kaj je račun?

O matematičnem in papirnatem računu z otroki iz OŠ Ivana Griharja Škofja Loka.


05.02.2022

Kaj so olimpijske igre?

Z najmlajšimi z OŠ Ivana Groharja Škofja Loka smo se pogovarjali o olimpijskih igrah in zimskih športih, v katerih najboljši športniki tekmujejo. Poznajo ne le slovenske športnice in športnike, ki so že v Pekingu, temveč tudi kakšna je olimpijska zastava.


29.01.2022

Pot na luno in gravitacija

V času, ko lahko spremljamo, kako se je v vesolju na svoje mesto postavil in z delovanjem počasi začenja nov teleskop James Webb, smo se o tem, ali pogledujejo proti vesolju, pogovarjali tudi z najmlajšimi. A šli smo v nekoliko bliže, kot bo lahko pogledal omenjeni teleskop. Tretješolce s I. osnovne šole Celje smo vprašali, kako si predstavljajo pot proti luni in kako na astronavte deluje gravitacija.


15.01.2022

Podatke moramo znati poiskati

Svetovni splet nam je z ogromno količino podatkov, do katerih lahko tam dostopamo, močno olajšal bogatenje našega znanja. Na današnji dan leta 2001 je – na primer – kot samostojni projekt začela delovati spletna enciklopedija Wikipedia. Zato se je Aleš Ogrin s tretješolci s I. osnovne šole Celje pogovarjal o tem, kje in kako sami poiščejo podatke, ki jih potrebujejo pri izdelavi najrazličnejših šolskih nalog in ali vsem tem podatkom takoj tudi verjamejo.


08.01.2022

Kaj je puberteta?

Medtem, ko prvošolci še ne vedo dobro, kaj je puberteta, pa so nam četrtošolci z OŠ Ivana Kavčiča Izlake do podrobnosti razložili, za kakšno obdobje v življenju posameznika gre.


01.01.2022

Novoletne želje otrok

Tudi najmlajši imajo novoletne želje in te so lahko zelo različne … Ene so bolj pravljične, druge pa odsevajo naš realni svet, kot ga doživljajo otroci.


25.12.2021

Božič

Današnji dan je zagotovo zelo poseben za najmlajše. Tadeja Bizilj jih je pred kratkim obiskala na Osnovni šoli Dobravlje, Podružnici šoli Skrilje. Lara, Ivana, Avrelija, Tinkara, Naja, Zala in Anže so ji povedali, kaj njim pomeni božič, kako ga praznujejo in kaj takrat najraje počnejo.


18.12.2021

Penzionist

V vsakodnevnem pogovoru večkrat uporabljamo tujke in pogovorne izraze. Ti so včasih med ljudmi celo bolj priljubljeni kot njihove knjižne ustreznice. Ena takih besed je tudi penzionist. In če odrasli vemo, kaj pomeni biti v penziji, kako dobro te besede poznajo najmlajši? Prisluhnimo prvošolcem in četrtošolcem z OŠ Ivana Kavčiča Izlake ter Špeli Šebenik.


11.12.2021

Mednarodni dan gora

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za mednarodni dan gora in vse od takrat ga obeležujemo po vsem svetu. Gore predstavljajo petino površja našega planeta, zagotavljajo pa kar tri četrtine pitne vode na svetu. Ob dnevu, ko praznujemo edinstveno naravno in kulturno raznolikost gorskega sveta, so o njem razmišljali tudi najmlajši. Otroci, ki obiskujejo I. osnovno šolo Celje, so Alešu Ogrinu so povedali, kaj vse vedo o slovenskih gorah.


04.12.2021

Kaj vidimo,ko se zazremo v nočno nebo

Na današnji dan leta 1639 je angleški astronom in matematik Jeremiah Horrocks z daljnogledom opazoval prehod Venere prek Sončeve ploske. Ja, od takrat je znanost že močno napredovala, a tudi danes lahko, če se zazremo v zimsko nočno nebo, vidimo mariskaj. Več pa s tretješolci z OŠ Matija Čopa iz Kranja.


04.12.2021

Kaj vidimo,ko se zazremo v nočno nebo

Na današnji dan leta 1639 je angleški astronom in matematik Jeremiah Horrocks z daljnogledom opazoval prehod Venere prek Sončeve ploske. Ja, od takrat je znanost že močno napredovala, a tudi danes lahko, če se zazremo v zimsko nočno nebo, vidimo mariskaj. Več pa s tretješolci z OŠ Matija Čopa iz Kranja.


27.11.2021

Rekreacija

Kljub temu da so jesenski dnevi včasih sončni, drugič bolj kisli, si lahko prav vsak dan vzamemo čas za rekreacijo, da se malo premigamo in potelovadimo in tako naredimo nekaj za svoje zdravje in dobro počutje. Kako besedo rekreacija razumejo Lara, Ivana, Avrelija, Tinkara, Naja, Zala in Anže iz Osnovne šole Dobravlje, Podružnične šole Skrilje, je zanimalo Tadeji Bizilj.


20.11.2021

Vzorniki

Splošno znano je, da otroci s pomočjo svojih vzornikov, po katerih se zgledujejo, izoblikujejo svojo osebnost. Najmlajši vzornike najpogosteje najdejo v znanih osebah, prijateljih, sošolcih, učiteljih in pa družinskih članih. Anže, Zala, Naja, Tinkara, Avrelija, Ivana in Lara iz Osnovne šole Dobravlje, Podružnične šole Skrilje so Tadeji Bizilj povedali, da so njihovi največji vzorniki prav njihovi starši. Zakaj je tako in kaj najraje z njimi počnejo, slišimo v naslednjih minutah …


13.11.2021

Kako nastane vino?

11. novembra je bilo martinovo ali dan Sv. Martina. V naših deželah se ta datum bolj kot s svetnikom, ki je svoj plašč dal beraču, da bi ta lahko skril svojo revščino, povezuje z vinom. Konec vsakoletnih opravil v vinogradu ponavadi obeležujemo z martinovanji, ki pa so jih letos zaradi slabih epidemioloških razmer marsikje odpovedali. Tudi v Gornji Radgoni, od koder prihajajo tretješolci, ki nas bodo poučili, kako sploh nastane vino.


06.11.2021

Kdo je novinar?

Ker se zadnje čase veliko govori o medijih in novinarjih, financiranju ali raje nefinanciranju medijskih hiš, pa o poslanstvu novinarjev, smo v rubriki Dobro jutro, otroci, izvedeli, kako o tem, kdo je novinar, razmišljajo najmlajši. Naši sogovorniki so tretješolci z OŠ Gornja Radgona.


30.10.2021

Kaj je reforma in kaj reformacija?

Pred dnevom reformacije smo se s tretješolci zapletli v pogovor o reformi, o tem, kako bi oni spremenili kakšno stvar, in o dnevu reformacije. Ga sploh poznajo? Prisluhnite odgovorom tretješolcev z OŠ Gornja Radgona!


23.10.2021

Kaj je ljubezen?

Tretješolci z Osnovne šole Gornja Radgona razmišljajo o ljubezni. Kakšno čustvo je to, kakšne barve je, do koga vse jo lahko čutimo?


20.11.2020

Kako pripraviti tradicionalni slovenski zajtrk

Enkrat letno, na tretji petek v novembru, šole svojim učencem postrežejo s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom (TSZ), ki bo letos že deseti po vrsti. Tega sestavljajo jabolko, kruh, maslo in med. Njegova izvedba pa bo zaradi epidemije covid-19, letos potekala drugače. Otroci si ga bodo morali pripraviti sami. Zato je Gašper Stražišar povprašal tretješolce osnovne šole Danile Kumar, kaj je tradicionalni zajtrk in kako naj si ga pripravijo.


19.11.2020

Svoboda gibanja

Tako dolgo in hrepeneče so že med prvim spomladanskim valom epidemije covida-19, otroci čakali na kakšno daljšo pot od zgolj vrta domače hiše ali blokovskega igrišča, zdaj pa tudi. Zelo, zelo tudi. Težko jim je, še posebej tistim najmlajšim - vrtčevskim, brez prijateljev in pohajkovanj. Liana Buršič je takole posnela petletnike iz skupine Lisička ljubljanskega vrtca Ledina, tik pred na kratko svobodnim poletjem in se z njimi pogovarjala o tem, kam bi najraje na svetu odpotovali.


Stran 5 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov