Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nadpovprečni plenilec

15.06.2017

Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.

Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnih oceanih že pred milijoni let. Začetek evolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.

Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija, v telesu nosijo žive mladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.

Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večjih žrtev pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.

Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor.

Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.

In kaj o tem nadpovprečnem plenilcu vedo učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oziroma posnetku!

 

 

 


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Nadpovprečni plenilec

15.06.2017

Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.

Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnih oceanih že pred milijoni let. Začetek evolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.

Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija, v telesu nosijo žive mladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.

Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večjih žrtev pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.

Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor.

Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.

In kaj o tem nadpovprečnem plenilcu vedo učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oziroma posnetku!

 

 

 


17.01.2020

Kako se sproščamo?

V današnji oddaji Dobro jutro, otroci nam osnovnošolci svetujejo, kako se najlažje sprostiti, ko nas mučijo naporne šolske, izvenšolske in delovne obveznosti. Sami stres najlažje obvladujejo z meditacijo, s športom ali pa se odpravijo na sprehod s hišnim ljubljenčkom. Z otroki se je pogovarjala Lara Gril.


16.01.2020

Škotska

Škotska. Dežela ....no, prisluhnite, kaj vse so tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa o tej zeleni otoški državi zaupali Liani Buršič.


14.01.2020

Fizioterapevt

Poklic fizioterapevta je pri nas in v tujini vedno bolj iskan in cenjen. Razloge bi lahko iskali v načinu življenja sodobnega človeka, ki vedno več sedi in se vedno manj giblje. Fizioterapevt je strokovnjak, ki z različnimi tehnikami in metodami zdravi poškodbe in bolezni ter njihove posledice. Biti fizioterapevt ni poklic, temveč življenjsko poslanstvo. Delo z ljudmi je velika odgovornost, še posebej, če vplivamo na kakovost njihovega življenja. Koliko poznajo ta poklic najmlajši iz Osnovne šole Toneta Pavčka iz Mirne Peči, je zanimalo Tadejo Bizilj.


10.01.2020

Kako radijsko beremo in sprašujemo novinarska vprašanja?

Po mnenju štajerskih osnovnošolcev sta najpomembnejši nalogi novinarja branje vremenske napovedi in intervjuvanje. Kako se stvari streže, nam v današnji oddaji otroci pokažejo kar sami. Mladi nadobudni novinarji so spraševali Laro Gril.


10.01.2020

Kako se oblečemo, da nas ne zebe?

Končno smo dočakali pravo zimo, zato nam bodo otroci s I. osnovne šole Celje povedali, kako se moramo obleči, da nas ne zebe. In kako, ko pada sneg ...


09.01.2020

Mongolija

Dežela, stisnjena v sendvič in dežela, kjer dom nosi na hrbtu konj. Tako so jo tudi orisali tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa. Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič


07.01.2020

Vzgojitelji

Mehkoba, srčnost in vedri duh pa tudi ljubezen in veselje do dela z otroki so glavne lastnosti, ki jih mora imeti pri svojem poklicu vzgojitelj. Tudi komunikativnost, ustvarjalnost in sposobnost vživljanja v svet otrok mu ne sejo biti tuji, saj le tako najmlajši v vrtec in varstvo hodijo z veseljem, ker se tam počutijo sprejeti in varni. Kako vzgojiteljski poklic vidijo tretješolci iz ljubljanske Osnovne šole Prule, je zanimalo Tadejo Bizilj.


06.01.2020

Hoditi po tankem ledu

Hoditi po tankem ledu. V teh vremensko hladnih dneh dobesedno, pa tudi simbolno lahko. Kaj pomeni ta frazem – hoditi po tankem ledu? Liana Buršič je spraševala tretješolce s kranjske OŠ Matije Čopa.


03.01.2020

Kako se držati novoletnih zaobljub

S prvim januarjem smo vstopili v leto 2020. Kot se spodobi, si vsako leto zadamo novoletne zaobljube, na katere pa lahko kaj kmalu pozabimo. Tako kot vsak petek so nam tudi tokrat otroci podali kar nekaj pametnih nasvetov. Tretješolce iz 1. osnovne šole Celje smo povprašali, kako naj se držimo novoletnih zaobljub, kaj vse so lahko novoletne zaobljube in kakšne naj si zadajo njihovi starši?


02.01.2020

Nova Zelandija

Dežela, sicer obilno zelena, ki smo jo lani žal videli tudi eruptivno ognjeno. Kako pa jo vidijo tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa? Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič


01.01.2020

Novoletne želje

Novo leto je tu in še posebej nestrpno so ga pričakovali najmlajši. Kaj vse zase in za vas poslušalke in poslušalce želijo v novem letu, so Alešu Ogrinu povedali otroci, ki obiskujejo I. osnovno šolo Žalec.


31.12.2019

Glasbeniki

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


30.12.2019

Silvestrski večer

Le še en dan nas loči od najbolj glasnega večera v letu. Liana Buršič je v pogovoru s tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa poskušala izvedeti, zakaj se mu reče silvestrski večer in kaj to pravzaprav zares pomeni.


27.12.2019

Kaj najraje počnemo med vikendom?

Štajerski osnovnošolci bi radi, da se med vikendom tla v hiši spremenijo v trampolin, ne branijo pa se niti sobotne igre s hišnimi ljubljenčki in preživljanja časa z dedkom in babico. Pogovarjali so se z Laro Gril.


26.12.2019

Madagaskar

Še samo dvesto let nazaj je na njem živela ptica s premerom kril treh metrov! Marko Polo je zapisal, da lahko prenese slona iz Afrike in nazaj. O otoku, ki je podpisan tudi s slovensko dobroto se je Liana Buršič pogovarjala z drugošolci s kranjske OŠ Matije Čopa.


25.12.2019

Otroci o božiču

Danes praznujemo božič, tradicionalni krščanski praznik. Katoličani in protestanti se na ta dan spominjajo rojstva Jezusa Kristusa, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan. O prazniku pa so razmišljali tudi najmlajši, ki obiskujejo I. osnovno šolo Žalec. Alešu Ogrinu so povedali, kaj je božič in kako ga praznujejo.


24.12.2019

Fotograf

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


23.12.2019

Polarni sij ali "pobarvano nebo"

Zima je k nam prišla tudi glede na koledar, poleg snega pa v nekaterih delih sveta prinaša še en lep nebesni pojav – polarni sij. Ta nastane, ko električno nabiti delci magnetosfere pridejo v stik z Zemljinim ozračjem in zasvetijo. Ga poznajo tudi tretješolci z OŠ Škofja Loka-Mesto? Odgovore je izvedela Špela Šebenik.


20.12.2019

Kako pospraviti svojo sobo

Vsak otrok ima svojo sobo. Prostor, v katerem se igra, uči in navsezadnje tudi spi. Otroška soba je svet skrivnosti, čarovnij in magičnih živali, ta svet pa je občasno treba tudi pospraviti. Kar pa je za vsakega otroka strah in trepet. Kot vsak petek nam tudi v današnjem jutru otroci podajajo pametne nasvete. Tokrat so se tretješolci iz Osnovne šole Preserje domislili prav posebnih nasvetov, najpogostejši odgovor, pa je ta, da naj sobo otrokom pospravijo kar starši.


19.12.2019

Japonska

Prijazni, skromni, dobrotljvi. Takšni so po mnenju mnogih ljudje, ki živijo v deželi vzhajajočega sonca. Zanimiva se zdi tudi Liani Buršič in njenim mladim sogovornikom, drugošolcem s kranjske OŠ Matije Čopa.


Stran 14 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov