Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Američan Noah Charney, pisatelj in prevajalec, ki ga je v Slovenijo pripeljalo navdušenje nad Plečnikovo arhitekturo, zadržala pa Slovenka, s katero si je v Kamniku ustvaril družino. Med drugim upa, da ga bo tašča naučila priprave slovenskega žganja, in bo lahko sodeloval na kamniškem tekmovanju za najboljši šnops. Sicer pa velik promotor Slovenije - zapise o lepotah naše dežele objavlja tudi na Twitterju pod #slovenology. Pripravlja Darja Pograjc.
Pogovor z Američanom, ki živi v Kamniku
“Jaz govorim skoraj samo angleščino doma, razen s psom, ki govori samo slovensko,” se pošali Američan Noah Charney, ki že štiri leta živi v Kamniku. Preživlja se s pisanjem romanov in člankov, kot profesor umetnostne zgodovine sodeluje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, dela tudi kot urednik in scenarist. Ker ima dve majhni hčerki, lahko vsem svojim delovnim projektom nameni zgolj dve uri na dan, zato pa morata biti ti dve uri produktivni koliko se da.
Pisatelja je v Slovenijo pripeljalo potovanje po Evropi, ki si ga Američani tradicionalno privoščijo vsaj enkrat v življenju. Sledilo je odkrivanje Plečnikove arhitekture, ki je vodilo do doktorske disertacije, v Sloveniji pa je Charneya zadržala Kamničanka.
#slovenology #ljubljana #woolhatness https://t.co/ZMOhf9PiKZ pic.twitter.com/H673Y8K9ZX
— Noah Charney (@NoahCharney) January 24, 2016
Charneya lahko najdemo tudi na Twitterju, kjer pod oznako slovenologija oz. #slovenology, promovira našo državo. Kako pa bi promoviral Kamnik?
Jaz rečem, da je alpska verzija slike Normana Rockwella. On je tradicionalni slikar iz 40., 50. let v Ameriki, ki je delal prisrčne ameriške sanjske slike o življenju v mali vasi.
Čeprav je Američan Kamnik včasih doživljal kot zaspano mesto, se je njegovo mnenje, odkar živi v centru tega mesta, precej spremenilo. Menda se je udeležil tudi tamkajšnjega tekmovanja v pripravljanju domačega žganja.
V vasi, kjer živi moja tašča, sem bil edini mednarodni sodnik na tekmovanju parkrat, da smo lahko rekli, da imamo mednarodno žirijo. In jaz imam strašno rad domače žganje. Včasih zamešam besede in rečem “domači žganci” in mislim šnops.
Med drugim upa, da ga bo pratašča naučila žganjekuhe. Kdo ve, morda pa se bo v prihodnosti izkazal tudi kot tekmovalec na kamniškem tekmovanju za najboljše žganje.
Ideja oz. že skoraj blagovna znamka, po kateri so najbolj znane Združene države Amerike, je ideja svobode.
Toliko svobode je dobro v teoriji, ampak najpogosteje ljudje nimajo dosti zdrave pameti, da bi dobro uporabljali to svobodo.
Ameriški Kamničan pravi, da je Slovenija zanj ravno prava zmes ostankov socializma na eni in ameriške demokracije na drugi strani. Kar se storitev, imamo tu vse, kar imajo v Ameriki. Le da je tam vse precej dražje. Kakovost življenja v Sloveniji je visoka.
Recimo, kako skrbijo za nove mamice, za varovanje, zdravje, vrtci. Ne moreš najti boljše in je tako poceni, da ljudje sploh ne vedo, kako je poceni. Tudi na Nizozemskem je publicistka rekla, da plača 1000 eur na mesec za vrtec. V Ameriki je to čisto normalno.
Noah Charney se trenutno preživlja s pisanjem romanov v angleškem jeziku. Na to temo v mesecu marcu – v družbi priznanih slovenskih publicistov Vesne Milek, Mihe Kovača, Gorana Vojnovića in Mihe Mazzinija – na ljubljanski Filozofski fakulteti prireja seminar. Pred tem, v februarju, pa pripravlja delavnico o pisanju scenarija ter o režiserskih in producentskih taktikah.
400 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Američan Noah Charney, pisatelj in prevajalec, ki ga je v Slovenijo pripeljalo navdušenje nad Plečnikovo arhitekturo, zadržala pa Slovenka, s katero si je v Kamniku ustvaril družino. Med drugim upa, da ga bo tašča naučila priprave slovenskega žganja, in bo lahko sodeloval na kamniškem tekmovanju za najboljši šnops. Sicer pa velik promotor Slovenije - zapise o lepotah naše dežele objavlja tudi na Twitterju pod #slovenology. Pripravlja Darja Pograjc.
Pogovor z Američanom, ki živi v Kamniku
“Jaz govorim skoraj samo angleščino doma, razen s psom, ki govori samo slovensko,” se pošali Američan Noah Charney, ki že štiri leta živi v Kamniku. Preživlja se s pisanjem romanov in člankov, kot profesor umetnostne zgodovine sodeluje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, dela tudi kot urednik in scenarist. Ker ima dve majhni hčerki, lahko vsem svojim delovnim projektom nameni zgolj dve uri na dan, zato pa morata biti ti dve uri produktivni koliko se da.
Pisatelja je v Slovenijo pripeljalo potovanje po Evropi, ki si ga Američani tradicionalno privoščijo vsaj enkrat v življenju. Sledilo je odkrivanje Plečnikove arhitekture, ki je vodilo do doktorske disertacije, v Sloveniji pa je Charneya zadržala Kamničanka.
#slovenology #ljubljana #woolhatness https://t.co/ZMOhf9PiKZ pic.twitter.com/H673Y8K9ZX
— Noah Charney (@NoahCharney) January 24, 2016
Charneya lahko najdemo tudi na Twitterju, kjer pod oznako slovenologija oz. #slovenology, promovira našo državo. Kako pa bi promoviral Kamnik?
Jaz rečem, da je alpska verzija slike Normana Rockwella. On je tradicionalni slikar iz 40., 50. let v Ameriki, ki je delal prisrčne ameriške sanjske slike o življenju v mali vasi.
Čeprav je Američan Kamnik včasih doživljal kot zaspano mesto, se je njegovo mnenje, odkar živi v centru tega mesta, precej spremenilo. Menda se je udeležil tudi tamkajšnjega tekmovanja v pripravljanju domačega žganja.
V vasi, kjer živi moja tašča, sem bil edini mednarodni sodnik na tekmovanju parkrat, da smo lahko rekli, da imamo mednarodno žirijo. In jaz imam strašno rad domače žganje. Včasih zamešam besede in rečem “domači žganci” in mislim šnops.
Med drugim upa, da ga bo pratašča naučila žganjekuhe. Kdo ve, morda pa se bo v prihodnosti izkazal tudi kot tekmovalec na kamniškem tekmovanju za najboljše žganje.
Ideja oz. že skoraj blagovna znamka, po kateri so najbolj znane Združene države Amerike, je ideja svobode.
Toliko svobode je dobro v teoriji, ampak najpogosteje ljudje nimajo dosti zdrave pameti, da bi dobro uporabljali to svobodo.
Ameriški Kamničan pravi, da je Slovenija zanj ravno prava zmes ostankov socializma na eni in ameriške demokracije na drugi strani. Kar se storitev, imamo tu vse, kar imajo v Ameriki. Le da je tam vse precej dražje. Kakovost življenja v Sloveniji je visoka.
Recimo, kako skrbijo za nove mamice, za varovanje, zdravje, vrtci. Ne moreš najti boljše in je tako poceni, da ljudje sploh ne vedo, kako je poceni. Tudi na Nizozemskem je publicistka rekla, da plača 1000 eur na mesec za vrtec. V Ameriki je to čisto normalno.
Noah Charney se trenutno preživlja s pisanjem romanov v angleškem jeziku. Na to temo v mesecu marcu – v družbi priznanih slovenskih publicistov Vesne Milek, Mihe Kovača, Gorana Vojnovića in Mihe Mazzinija – na ljubljanski Filozofski fakulteti prireja seminar. Pred tem, v februarju, pa pripravlja delavnico o pisanju scenarija ter o režiserskih in producentskih taktikah.
Tulipani, mlini na veter, ravnina, liberalna politika na področju prostitucije, splavov in uživanja marihuane ter amsterdamska rdeča četrt so najpogostejše asociacije Slovencev ob omembi Nizozemske. Na kaj pa pomislijo Nizozemci ob omembi Slovenije? Tudi to bomo slišali v današnjem Drugem pogledu, gost katerega je Ronald Erwin Martijn Korthouwer. Produktni vodja ene od slovenskih farmacevtskih družb je pri nas že skoraj 10 let. O tem, kaj pri nas najbolj pogreša in na katerih področjih je Slovenija boljša od Nizozemske, se je z Ronaldom Korthouwerjem pogovarjala Andreja Gradišar.
Naš današnji sogovornik prihaja iz Burkina Fasa. Država je bila do leta 1960 poznana kot francoska kolonija Zgornja Volta, njeno današnje ima pa v prevodu pomeni dežela pokončnih oziroma poštenih ljudi. Je celinska država, ki leži v Zahodni Afriki in ima nekaj več kot 18 milijonov prebivalcev. Potovanja tja slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve zaradi ugrabitev, kriminala in pogostih ropov odsvetuje. Iz te države prihaja umetnik Issiaka Sanou, ki je v Sloveniji že skoraj 10 let, ukvarja pa se z igranjem na tradicionalna afriška tolkala. Burkinafaščevo zgodbo nam bo predstavila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Emmanouil Santorinaios prihaja iz Aten, v Ljubljani živi od oktobra 2014. K nam se je priselil, saj je tu dobil službo in to kljub temu, da se Grki v Sloveniji soočajo s prepričanji, da so leni, da nikoli ne delajo, da vse dni le sedijo na soncu in uživajo. Manolis, kot tudi kličejo Grka, pravi, da ta prepričanja ne držijo in dodaja, da so Grki tudi po raziskavi OECD-ja eden bolj delovnih narodov v Evropi. Zelo zaposlen je tudi naš sogovornik, ki pa si je kljub temu vzel čas za pogovor. Več o svoji službi ter o tem, kako dobro je spoznal Slovenijo v dveh letih in pol kolikor živi pri nas, pa v nadaljevanju. Tokratni Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kitajci sestavljajo približno petino svetovnega prebivalstva. Seveda vsi ne živijo le na Kitajskem, ampak tudi marsikje drugje in prav zato je zanimivo, da jih v Sloveniji biva le nekaj več kot tisoč. Ti večinoma prihajajo iz mesta Qingtian , ki leži na jugovzhodu države, 500 kilometrov južno od Šanghaja. Ena od njih je tudi Zhanghua Ye, ki je v Slovenijo prišla leta 1996, ko ji je bilo 11 let. Predstavila nam jo bo Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov