Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Američan Noah Charney, pisatelj in prevajalec, ki ga je v Slovenijo pripeljalo navdušenje nad Plečnikovo arhitekturo, zadržala pa Slovenka, s katero si je v Kamniku ustvaril družino. Med drugim upa, da ga bo tašča naučila priprave slovenskega žganja, in bo lahko sodeloval na kamniškem tekmovanju za najboljši šnops. Sicer pa velik promotor Slovenije - zapise o lepotah naše dežele objavlja tudi na Twitterju pod #slovenology. Pripravlja Darja Pograjc.
Pogovor z Američanom, ki živi v Kamniku
“Jaz govorim skoraj samo angleščino doma, razen s psom, ki govori samo slovensko,” se pošali Američan Noah Charney, ki že štiri leta živi v Kamniku. Preživlja se s pisanjem romanov in člankov, kot profesor umetnostne zgodovine sodeluje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, dela tudi kot urednik in scenarist. Ker ima dve majhni hčerki, lahko vsem svojim delovnim projektom nameni zgolj dve uri na dan, zato pa morata biti ti dve uri produktivni koliko se da.
Pisatelja je v Slovenijo pripeljalo potovanje po Evropi, ki si ga Američani tradicionalno privoščijo vsaj enkrat v življenju. Sledilo je odkrivanje Plečnikove arhitekture, ki je vodilo do doktorske disertacije, v Sloveniji pa je Charneya zadržala Kamničanka.
#slovenology #ljubljana #woolhatness https://t.co/ZMOhf9PiKZ pic.twitter.com/H673Y8K9ZX
— Noah Charney (@NoahCharney) January 24, 2016
Charneya lahko najdemo tudi na Twitterju, kjer pod oznako slovenologija oz. #slovenology, promovira našo državo. Kako pa bi promoviral Kamnik?
Jaz rečem, da je alpska verzija slike Normana Rockwella. On je tradicionalni slikar iz 40., 50. let v Ameriki, ki je delal prisrčne ameriške sanjske slike o življenju v mali vasi.
Čeprav je Američan Kamnik včasih doživljal kot zaspano mesto, se je njegovo mnenje, odkar živi v centru tega mesta, precej spremenilo. Menda se je udeležil tudi tamkajšnjega tekmovanja v pripravljanju domačega žganja.
V vasi, kjer živi moja tašča, sem bil edini mednarodni sodnik na tekmovanju parkrat, da smo lahko rekli, da imamo mednarodno žirijo. In jaz imam strašno rad domače žganje. Včasih zamešam besede in rečem “domači žganci” in mislim šnops.
Med drugim upa, da ga bo pratašča naučila žganjekuhe. Kdo ve, morda pa se bo v prihodnosti izkazal tudi kot tekmovalec na kamniškem tekmovanju za najboljše žganje.
Ideja oz. že skoraj blagovna znamka, po kateri so najbolj znane Združene države Amerike, je ideja svobode.
Toliko svobode je dobro v teoriji, ampak najpogosteje ljudje nimajo dosti zdrave pameti, da bi dobro uporabljali to svobodo.
Ameriški Kamničan pravi, da je Slovenija zanj ravno prava zmes ostankov socializma na eni in ameriške demokracije na drugi strani. Kar se storitev, imamo tu vse, kar imajo v Ameriki. Le da je tam vse precej dražje. Kakovost življenja v Sloveniji je visoka.
Recimo, kako skrbijo za nove mamice, za varovanje, zdravje, vrtci. Ne moreš najti boljše in je tako poceni, da ljudje sploh ne vedo, kako je poceni. Tudi na Nizozemskem je publicistka rekla, da plača 1000 eur na mesec za vrtec. V Ameriki je to čisto normalno.
Noah Charney se trenutno preživlja s pisanjem romanov v angleškem jeziku. Na to temo v mesecu marcu – v družbi priznanih slovenskih publicistov Vesne Milek, Mihe Kovača, Gorana Vojnovića in Mihe Mazzinija – na ljubljanski Filozofski fakulteti prireja seminar. Pred tem, v februarju, pa pripravlja delavnico o pisanju scenarija ter o režiserskih in producentskih taktikah.
400 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Američan Noah Charney, pisatelj in prevajalec, ki ga je v Slovenijo pripeljalo navdušenje nad Plečnikovo arhitekturo, zadržala pa Slovenka, s katero si je v Kamniku ustvaril družino. Med drugim upa, da ga bo tašča naučila priprave slovenskega žganja, in bo lahko sodeloval na kamniškem tekmovanju za najboljši šnops. Sicer pa velik promotor Slovenije - zapise o lepotah naše dežele objavlja tudi na Twitterju pod #slovenology. Pripravlja Darja Pograjc.
Pogovor z Američanom, ki živi v Kamniku
“Jaz govorim skoraj samo angleščino doma, razen s psom, ki govori samo slovensko,” se pošali Američan Noah Charney, ki že štiri leta živi v Kamniku. Preživlja se s pisanjem romanov in člankov, kot profesor umetnostne zgodovine sodeluje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, dela tudi kot urednik in scenarist. Ker ima dve majhni hčerki, lahko vsem svojim delovnim projektom nameni zgolj dve uri na dan, zato pa morata biti ti dve uri produktivni koliko se da.
Pisatelja je v Slovenijo pripeljalo potovanje po Evropi, ki si ga Američani tradicionalno privoščijo vsaj enkrat v življenju. Sledilo je odkrivanje Plečnikove arhitekture, ki je vodilo do doktorske disertacije, v Sloveniji pa je Charneya zadržala Kamničanka.
#slovenology #ljubljana #woolhatness https://t.co/ZMOhf9PiKZ pic.twitter.com/H673Y8K9ZX
— Noah Charney (@NoahCharney) January 24, 2016
Charneya lahko najdemo tudi na Twitterju, kjer pod oznako slovenologija oz. #slovenology, promovira našo državo. Kako pa bi promoviral Kamnik?
Jaz rečem, da je alpska verzija slike Normana Rockwella. On je tradicionalni slikar iz 40., 50. let v Ameriki, ki je delal prisrčne ameriške sanjske slike o življenju v mali vasi.
Čeprav je Američan Kamnik včasih doživljal kot zaspano mesto, se je njegovo mnenje, odkar živi v centru tega mesta, precej spremenilo. Menda se je udeležil tudi tamkajšnjega tekmovanja v pripravljanju domačega žganja.
V vasi, kjer živi moja tašča, sem bil edini mednarodni sodnik na tekmovanju parkrat, da smo lahko rekli, da imamo mednarodno žirijo. In jaz imam strašno rad domače žganje. Včasih zamešam besede in rečem “domači žganci” in mislim šnops.
Med drugim upa, da ga bo pratašča naučila žganjekuhe. Kdo ve, morda pa se bo v prihodnosti izkazal tudi kot tekmovalec na kamniškem tekmovanju za najboljše žganje.
Ideja oz. že skoraj blagovna znamka, po kateri so najbolj znane Združene države Amerike, je ideja svobode.
Toliko svobode je dobro v teoriji, ampak najpogosteje ljudje nimajo dosti zdrave pameti, da bi dobro uporabljali to svobodo.
Ameriški Kamničan pravi, da je Slovenija zanj ravno prava zmes ostankov socializma na eni in ameriške demokracije na drugi strani. Kar se storitev, imamo tu vse, kar imajo v Ameriki. Le da je tam vse precej dražje. Kakovost življenja v Sloveniji je visoka.
Recimo, kako skrbijo za nove mamice, za varovanje, zdravje, vrtci. Ne moreš najti boljše in je tako poceni, da ljudje sploh ne vedo, kako je poceni. Tudi na Nizozemskem je publicistka rekla, da plača 1000 eur na mesec za vrtec. V Ameriki je to čisto normalno.
Noah Charney se trenutno preživlja s pisanjem romanov v angleškem jeziku. Na to temo v mesecu marcu – v družbi priznanih slovenskih publicistov Vesne Milek, Mihe Kovača, Gorana Vojnovića in Mihe Mazzinija – na ljubljanski Filozofski fakulteti prireja seminar. Pred tem, v februarju, pa pripravlja delavnico o pisanju scenarija ter o režiserskih in producentskih taktikah.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Je oče petih otrok in zelo veren človek, dejaven tudi na dobrodelnem področju. Zase pravi, da ni le športnik, temveč tudi misijonar. Že veste, o kom govorimo? Kaj pa če vam izdamo še to, da prihaja iz Brazilije in je njegova najljubša barva vijolična? Zdaj najbrž ni več dvoma: gost tokratne oddaje Drugi pogled je Marcos Magno Morales Tavares, kapetan Nogometnega kluba Maribor, za mnoge pa prava legenda mariborskega nogometa.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Cristina Gabriela Pinto Droga Mazovec prihaja iz drugega največjega portugalskega mesta Porta in v Sloveniji živi od leta 2001. Je predsednica Društva slovensko-portugalskega prijateljstva, ki združuje okoli 40 Portugalcev. Kot pravi, se, zaradi majhnega števila Portugalcev, ki bivajo pri nas, vsi poznajo med seboj. Največ jih živi v Ljubljani, nekaj še v Mariboru in Ajdovščini, večina pa je v Slovenijo prišla oziroma tu ostala zaradi ljubezni. Ljubezen je nekoliko vplivala tudi na Gabrielino odločitev o selitvi v Slovenijo, a veliko pomembnejšo vlogo je imelo izobraževanje. Več boste izvedeli v naslednjih minutah v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
Neveljaven email naslov