Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Američanko, ki živi v Jagodju pri Izoli
Kerry in Edward Trobec prihajata iz ameriškega Seattla. Od nekdaj sta si želela živeti v Evropi – preden sta se preselila v Slovenijo sta tako že živela in delala na Finskem. Slovenija se je v Kerryijino srce usidrala že ob prvem obisku, ko je letalo pristalo na Brniku in je zagledala zelene gozdove in zasnežene vrhove gora. Takrat je prvič pomislila, da bi lahko živela tu.
Američanka Kerry Trobec ima slovenski priimek, za kar so “krive” slovenske korenine njenega moža Edwarda. Njuni začetni obiski pri nas so bili zato namenjeni tudi raziskovanju Edwardovega izvora. Poiskala in spoznala sta nekaj slovenskih sorodnikov, ti pa so ju dobro spoznali s slovenskim žganjem. Kerry zdaj pripravlja svoje borovničke.
Letos pa prvič pripravljam orehovec. Mislim, da bo to lepo božično darilo za prijatelje. Ampak najprej ga bom poskusila sama, da jih ne zastrupim.
Pove, da njen prvi poskus priprave potice, ki se je zgodil, ko je še živela v ZDA, ni bil uspešen: “Kot bi jedel čevelj!” Zdaj jo priprave potice uči Edwardova najstarejša sestrična.
“Začela sem z branjem otroških knjig v slovenskem jeziku,” o poskusih učenja slovenskega jezika pove Američanka. Čeprav slovensko še ne govori, rada prebira knjige slovenskih avtorjev v angleškem jeziku. Temačnost Draga Jančarja, življenje Borisa Pahorja, razmišljanja Slavoja Žižka in večna aktualnost Bartolovega Alamuta ji niso neznanke. Ugotovila je celo, da prevajalec, ki je Alamuta prevedel v angleščino, prihaja iz njenega domačega kraja, Seattla.
Vsak dan tudi berem novice v angleščini na RTV MMC. Tam sem se naučila veliko o Sloveniji. Moram se zahvaliti Jaki Bartolju, ki piše članke, iz katerih sem se veliko naučila o vaši kulturi, zgodovini in sploh o stvareh, ki jih je dobro vedeti.
Kljub temu da govori francosko, špansko ter italijansko in kljub temu da z branjem Slovarja slovenskega knjižnega jezika poskuša doumeti osnove našega jezika, ji slovenščina povzroča težave.
Če hočem odgovoriti na postavljeno vprašanje, ne morem uporabiti enakega sklona. Sklon v odgovoru se spremeni. To me spravlja ob živce! Ugotovila sem, da je več kot 80 končnic, ki se jih moram naučiti. Ko me nekdo nekaj vpraša, sem kot srna pred žarometi.
Ko jo vprašamo, katere razlike med življenjem v ZDA in življenjem v Sloveniji najbolj bodejo v oči, našteje tri: varnost na ulici, kakovost hrane in socialna mreža. “V ZDA veliko ljudi živi na ulici, v šotorih. V stalnih šotorih z imeni na vhodu. Ko sem to prvič videla, sem se razjokala. Najemnine so tako zelo drage. Ljudje si preprosto ne morejo privoščiti bivališča. Tega tu ne vidiš.“
Če ne drugega, imate vsaj drug drugega. V sosednji hiši recimo živijo štiri generacije. Ti ljudje vedo, da imajo ob sebi nekoga, ki jim bo vedno poskušal pomagati.
Kerry in Edward sta postala nekakšna ambasadorja naše države. Pogosto namreč gostita prijatelje, ki ju obiščejo v Jagodju, in se – kot sta nam zatrdila – v Slovenijo zaljubijo že ob prvem obisku.
401 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Pogovor z Američanko, ki živi v Jagodju pri Izoli
Kerry in Edward Trobec prihajata iz ameriškega Seattla. Od nekdaj sta si želela živeti v Evropi – preden sta se preselila v Slovenijo sta tako že živela in delala na Finskem. Slovenija se je v Kerryijino srce usidrala že ob prvem obisku, ko je letalo pristalo na Brniku in je zagledala zelene gozdove in zasnežene vrhove gora. Takrat je prvič pomislila, da bi lahko živela tu.
Američanka Kerry Trobec ima slovenski priimek, za kar so “krive” slovenske korenine njenega moža Edwarda. Njuni začetni obiski pri nas so bili zato namenjeni tudi raziskovanju Edwardovega izvora. Poiskala in spoznala sta nekaj slovenskih sorodnikov, ti pa so ju dobro spoznali s slovenskim žganjem. Kerry zdaj pripravlja svoje borovničke.
Letos pa prvič pripravljam orehovec. Mislim, da bo to lepo božično darilo za prijatelje. Ampak najprej ga bom poskusila sama, da jih ne zastrupim.
Pove, da njen prvi poskus priprave potice, ki se je zgodil, ko je še živela v ZDA, ni bil uspešen: “Kot bi jedel čevelj!” Zdaj jo priprave potice uči Edwardova najstarejša sestrična.
“Začela sem z branjem otroških knjig v slovenskem jeziku,” o poskusih učenja slovenskega jezika pove Američanka. Čeprav slovensko še ne govori, rada prebira knjige slovenskih avtorjev v angleškem jeziku. Temačnost Draga Jančarja, življenje Borisa Pahorja, razmišljanja Slavoja Žižka in večna aktualnost Bartolovega Alamuta ji niso neznanke. Ugotovila je celo, da prevajalec, ki je Alamuta prevedel v angleščino, prihaja iz njenega domačega kraja, Seattla.
Vsak dan tudi berem novice v angleščini na RTV MMC. Tam sem se naučila veliko o Sloveniji. Moram se zahvaliti Jaki Bartolju, ki piše članke, iz katerih sem se veliko naučila o vaši kulturi, zgodovini in sploh o stvareh, ki jih je dobro vedeti.
Kljub temu da govori francosko, špansko ter italijansko in kljub temu da z branjem Slovarja slovenskega knjižnega jezika poskuša doumeti osnove našega jezika, ji slovenščina povzroča težave.
Če hočem odgovoriti na postavljeno vprašanje, ne morem uporabiti enakega sklona. Sklon v odgovoru se spremeni. To me spravlja ob živce! Ugotovila sem, da je več kot 80 končnic, ki se jih moram naučiti. Ko me nekdo nekaj vpraša, sem kot srna pred žarometi.
Ko jo vprašamo, katere razlike med življenjem v ZDA in življenjem v Sloveniji najbolj bodejo v oči, našteje tri: varnost na ulici, kakovost hrane in socialna mreža. “V ZDA veliko ljudi živi na ulici, v šotorih. V stalnih šotorih z imeni na vhodu. Ko sem to prvič videla, sem se razjokala. Najemnine so tako zelo drage. Ljudje si preprosto ne morejo privoščiti bivališča. Tega tu ne vidiš.“
Če ne drugega, imate vsaj drug drugega. V sosednji hiši recimo živijo štiri generacije. Ti ljudje vedo, da imajo ob sebi nekoga, ki jim bo vedno poskušal pomagati.
Kerry in Edward sta postala nekakšna ambasadorja naše države. Pogosto namreč gostita prijatelje, ki ju obiščejo v Jagodju, in se – kot sta nam zatrdila – v Slovenijo zaljubijo že ob prvem obisku.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Antonietta Pezzano Kokalj je bila rojena v Združenih državah Amerike, odraščala je v Kolumbiji, študirala v Italiji, tam je na študentski izmenjavi spoznala moža Roka iz Slovenije in danes s svojo družino živi v Škofji Loki. Slovenski jezik govori tekoče in tako sploh ne daje občutka, da prihaja iz Južne Amerike. Ob omembi države Kolumbija marsikomu pridejo na misel barve kolumbijske zastave, pevka Shakira s svojim glasom in stasom, dišeča kolumbijska kava in nenazadnje kralj droge Pablo Escobar. V Sloveniji redko srečamo Kolumbijce, kaj šele Kolumbijko, ki govori tekoče slovensko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Inženir, ki sam zase pravi, da prihaja iz Sovjetske zveze, je navdušen nad slovensko hrano in vodo
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov