Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Američanko, ki živi v Jagodju pri Izoli
Kerry in Edward Trobec prihajata iz ameriškega Seattla. Od nekdaj sta si želela živeti v Evropi – preden sta se preselila v Slovenijo sta tako že živela in delala na Finskem. Slovenija se je v Kerryijino srce usidrala že ob prvem obisku, ko je letalo pristalo na Brniku in je zagledala zelene gozdove in zasnežene vrhove gora. Takrat je prvič pomislila, da bi lahko živela tu.
Američanka Kerry Trobec ima slovenski priimek, za kar so “krive” slovenske korenine njenega moža Edwarda. Njuni začetni obiski pri nas so bili zato namenjeni tudi raziskovanju Edwardovega izvora. Poiskala in spoznala sta nekaj slovenskih sorodnikov, ti pa so ju dobro spoznali s slovenskim žganjem. Kerry zdaj pripravlja svoje borovničke.
Letos pa prvič pripravljam orehovec. Mislim, da bo to lepo božično darilo za prijatelje. Ampak najprej ga bom poskusila sama, da jih ne zastrupim.
Pove, da njen prvi poskus priprave potice, ki se je zgodil, ko je še živela v ZDA, ni bil uspešen: “Kot bi jedel čevelj!” Zdaj jo priprave potice uči Edwardova najstarejša sestrična.
“Začela sem z branjem otroških knjig v slovenskem jeziku,” o poskusih učenja slovenskega jezika pove Američanka. Čeprav slovensko še ne govori, rada prebira knjige slovenskih avtorjev v angleškem jeziku. Temačnost Draga Jančarja, življenje Borisa Pahorja, razmišljanja Slavoja Žižka in večna aktualnost Bartolovega Alamuta ji niso neznanke. Ugotovila je celo, da prevajalec, ki je Alamuta prevedel v angleščino, prihaja iz njenega domačega kraja, Seattla.
Vsak dan tudi berem novice v angleščini na RTV MMC. Tam sem se naučila veliko o Sloveniji. Moram se zahvaliti Jaki Bartolju, ki piše članke, iz katerih sem se veliko naučila o vaši kulturi, zgodovini in sploh o stvareh, ki jih je dobro vedeti.
Kljub temu da govori francosko, špansko ter italijansko in kljub temu da z branjem Slovarja slovenskega knjižnega jezika poskuša doumeti osnove našega jezika, ji slovenščina povzroča težave.
Če hočem odgovoriti na postavljeno vprašanje, ne morem uporabiti enakega sklona. Sklon v odgovoru se spremeni. To me spravlja ob živce! Ugotovila sem, da je več kot 80 končnic, ki se jih moram naučiti. Ko me nekdo nekaj vpraša, sem kot srna pred žarometi.
Ko jo vprašamo, katere razlike med življenjem v ZDA in življenjem v Sloveniji najbolj bodejo v oči, našteje tri: varnost na ulici, kakovost hrane in socialna mreža. “V ZDA veliko ljudi živi na ulici, v šotorih. V stalnih šotorih z imeni na vhodu. Ko sem to prvič videla, sem se razjokala. Najemnine so tako zelo drage. Ljudje si preprosto ne morejo privoščiti bivališča. Tega tu ne vidiš.“
Če ne drugega, imate vsaj drug drugega. V sosednji hiši recimo živijo štiri generacije. Ti ljudje vedo, da imajo ob sebi nekoga, ki jim bo vedno poskušal pomagati.
Kerry in Edward sta postala nekakšna ambasadorja naše države. Pogosto namreč gostita prijatelje, ki ju obiščejo v Jagodju, in se – kot sta nam zatrdila – v Slovenijo zaljubijo že ob prvem obisku.
405 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Pogovor z Američanko, ki živi v Jagodju pri Izoli
Kerry in Edward Trobec prihajata iz ameriškega Seattla. Od nekdaj sta si želela živeti v Evropi – preden sta se preselila v Slovenijo sta tako že živela in delala na Finskem. Slovenija se je v Kerryijino srce usidrala že ob prvem obisku, ko je letalo pristalo na Brniku in je zagledala zelene gozdove in zasnežene vrhove gora. Takrat je prvič pomislila, da bi lahko živela tu.
Američanka Kerry Trobec ima slovenski priimek, za kar so “krive” slovenske korenine njenega moža Edwarda. Njuni začetni obiski pri nas so bili zato namenjeni tudi raziskovanju Edwardovega izvora. Poiskala in spoznala sta nekaj slovenskih sorodnikov, ti pa so ju dobro spoznali s slovenskim žganjem. Kerry zdaj pripravlja svoje borovničke.
Letos pa prvič pripravljam orehovec. Mislim, da bo to lepo božično darilo za prijatelje. Ampak najprej ga bom poskusila sama, da jih ne zastrupim.
Pove, da njen prvi poskus priprave potice, ki se je zgodil, ko je še živela v ZDA, ni bil uspešen: “Kot bi jedel čevelj!” Zdaj jo priprave potice uči Edwardova najstarejša sestrična.
“Začela sem z branjem otroških knjig v slovenskem jeziku,” o poskusih učenja slovenskega jezika pove Američanka. Čeprav slovensko še ne govori, rada prebira knjige slovenskih avtorjev v angleškem jeziku. Temačnost Draga Jančarja, življenje Borisa Pahorja, razmišljanja Slavoja Žižka in večna aktualnost Bartolovega Alamuta ji niso neznanke. Ugotovila je celo, da prevajalec, ki je Alamuta prevedel v angleščino, prihaja iz njenega domačega kraja, Seattla.
Vsak dan tudi berem novice v angleščini na RTV MMC. Tam sem se naučila veliko o Sloveniji. Moram se zahvaliti Jaki Bartolju, ki piše članke, iz katerih sem se veliko naučila o vaši kulturi, zgodovini in sploh o stvareh, ki jih je dobro vedeti.
Kljub temu da govori francosko, špansko ter italijansko in kljub temu da z branjem Slovarja slovenskega knjižnega jezika poskuša doumeti osnove našega jezika, ji slovenščina povzroča težave.
Če hočem odgovoriti na postavljeno vprašanje, ne morem uporabiti enakega sklona. Sklon v odgovoru se spremeni. To me spravlja ob živce! Ugotovila sem, da je več kot 80 končnic, ki se jih moram naučiti. Ko me nekdo nekaj vpraša, sem kot srna pred žarometi.
Ko jo vprašamo, katere razlike med življenjem v ZDA in življenjem v Sloveniji najbolj bodejo v oči, našteje tri: varnost na ulici, kakovost hrane in socialna mreža. “V ZDA veliko ljudi živi na ulici, v šotorih. V stalnih šotorih z imeni na vhodu. Ko sem to prvič videla, sem se razjokala. Najemnine so tako zelo drage. Ljudje si preprosto ne morejo privoščiti bivališča. Tega tu ne vidiš.“
Če ne drugega, imate vsaj drug drugega. V sosednji hiši recimo živijo štiri generacije. Ti ljudje vedo, da imajo ob sebi nekoga, ki jim bo vedno poskušal pomagati.
Kerry in Edward sta postala nekakšna ambasadorja naše države. Pogosto namreč gostita prijatelje, ki ju obiščejo v Jagodju, in se – kot sta nam zatrdila – v Slovenijo zaljubijo že ob prvem obisku.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Cristina Gabriela Pinto Droga Mazovec prihaja iz drugega največjega portugalskega mesta Porta in v Sloveniji živi od leta 2001. Je predsednica Društva slovensko-portugalskega prijateljstva, ki združuje okoli 40 Portugalcev. Kot pravi, se, zaradi majhnega števila Portugalcev, ki bivajo pri nas, vsi poznajo med seboj. Največ jih živi v Ljubljani, nekaj še v Mariboru in Ajdovščini, večina pa je v Slovenijo prišla oziroma tu ostala zaradi ljubezni. Ljubezen je nekoliko vplivala tudi na Gabrielino odločitev o selitvi v Slovenijo, a veliko pomembnejšo vlogo je imelo izobraževanje. Več boste izvedeli v naslednjih minutah v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
Čeprav njegov priimek pomeni: tisti, ki se bori z levi, tokratni gost oddaje Drugi pogled ne prihaja iz države, kjer v naravi živijo levi. Prihaja iz dežele, kjer je glavna nevarnost človek – in njegovo orožje. Iz Sirije. 22-letni Rami Subaie je Sirec, a ima dvojno državljanstvo – tudi slovenskega. Dobil ga je zaradi očeta. Ta se je na študij odpravil v Italijo, a pristal v na fakulteti za farmacijo v Zagrebu. Tam je spoznal Ramijevo mamo, ki je iz Bosne na Hrvaško prišla delat. Skupaj sta se nato preselila v Rogaško Slatino. Po več letih dela je lahko zaprosil za takrat jugoslovansko državljanstvo, po odcepitvi pa avtomatično, ker je živel v Sloveniji, dobil slovensko. Tudi Rami ima tako dvojno državljanstvo. Da je, ko je bil star 17 let in je moral zapustiti Sirijo, prišel v Slovenijo, torej ni naključje.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Njeno ime v kirgiščini pomeni mesečev cvet, njen priimek brez rusificirane končnice pa v muslimanskem svetu modrec. Aigul Hakimova torej prihaja iz Kirgizije, v Sloveniji živi 15 let, dela v turizmu, je mati, ki s svojim otrokom govori slovensko, in aktivistka, občutljiva na nepravičnosti v družbi. V zadnjem času v javnosti nastopa kot predstavnica Socialnega centra Rog in uporabnica Tovarne Rog, v Drugem pogledu pa smo jo spoznali v nekoliko drugačni luči.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
“Fajn se je smejati drugemu, to je priljubljena rekreacija.” To je odgovor stand-up komika Perice Jerkovića na vprašanje, zakaj se Slovenci radi smejimo vicem o Bosancih. Eden največjih poznavalcev stand-up komedije v Sloveniji, ki na tem področju deluje že 13 let, se je namreč iz Bosne v Slovenijo preselil v času vojne. V Koper je prišel z družino, a brez vsega – brez denarja, materialnih dobrin, dokumentov, brez poznanstev. Kako je biti begunec?
V tokratnem Drugem pogledu predstavljamo Liorja Kochavyja - Izraelca, ki je zaslužen za Odprto kuhno. Več o ideji za petkovo kulinarično tržnico, ki je pred 3 leti svoje mesto našla na ljubljanskem Pogačarjevem trgu, se od tam razširila še v Celje in Koper, 25. maja pa se bo premierno predstavila v Novi Gorici, v naslednjih minutah, ko boste med drugim izvedeli tudi, kakšne so razlike med Slovenci in Izraelci ter kakšno paniko lahko povzroči avgustovsko neurje. Prispevek je pripravila Andreja Gradišar, prevode je prebral Jure Franko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Ali veste, kje so Komori? Naj vas že kar takoj malo usmerimo: južna polobla, vzhodno od Afrike, blizu Madagaskarja … Tam, v Indijskem oceanu, leži otočje in ena izmed najmajših, a tudi najgosteje naseljenih državic na svetu. Ima 800 tisoč prebivalcev, skoraj polovica jih je mlajših od 15 let. S Komorov prihaja Djonas Ahmed Abdillah (na fotografiji na desni), ki že 6 let živi v Sloveniji. Razlog: ljubezen in družina.
Neveljaven email naslov