Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Američanko, ki živi v Jagodju pri Izoli
Kerry in Edward Trobec prihajata iz ameriškega Seattla. Od nekdaj sta si želela živeti v Evropi – preden sta se preselila v Slovenijo sta tako že živela in delala na Finskem. Slovenija se je v Kerryijino srce usidrala že ob prvem obisku, ko je letalo pristalo na Brniku in je zagledala zelene gozdove in zasnežene vrhove gora. Takrat je prvič pomislila, da bi lahko živela tu.
Američanka Kerry Trobec ima slovenski priimek, za kar so “krive” slovenske korenine njenega moža Edwarda. Njuni začetni obiski pri nas so bili zato namenjeni tudi raziskovanju Edwardovega izvora. Poiskala in spoznala sta nekaj slovenskih sorodnikov, ti pa so ju dobro spoznali s slovenskim žganjem. Kerry zdaj pripravlja svoje borovničke.
Letos pa prvič pripravljam orehovec. Mislim, da bo to lepo božično darilo za prijatelje. Ampak najprej ga bom poskusila sama, da jih ne zastrupim.
Pove, da njen prvi poskus priprave potice, ki se je zgodil, ko je še živela v ZDA, ni bil uspešen: “Kot bi jedel čevelj!” Zdaj jo priprave potice uči Edwardova najstarejša sestrična.
“Začela sem z branjem otroških knjig v slovenskem jeziku,” o poskusih učenja slovenskega jezika pove Američanka. Čeprav slovensko še ne govori, rada prebira knjige slovenskih avtorjev v angleškem jeziku. Temačnost Draga Jančarja, življenje Borisa Pahorja, razmišljanja Slavoja Žižka in večna aktualnost Bartolovega Alamuta ji niso neznanke. Ugotovila je celo, da prevajalec, ki je Alamuta prevedel v angleščino, prihaja iz njenega domačega kraja, Seattla.
Vsak dan tudi berem novice v angleščini na RTV MMC. Tam sem se naučila veliko o Sloveniji. Moram se zahvaliti Jaki Bartolju, ki piše članke, iz katerih sem se veliko naučila o vaši kulturi, zgodovini in sploh o stvareh, ki jih je dobro vedeti.
Kljub temu da govori francosko, špansko ter italijansko in kljub temu da z branjem Slovarja slovenskega knjižnega jezika poskuša doumeti osnove našega jezika, ji slovenščina povzroča težave.
Če hočem odgovoriti na postavljeno vprašanje, ne morem uporabiti enakega sklona. Sklon v odgovoru se spremeni. To me spravlja ob živce! Ugotovila sem, da je več kot 80 končnic, ki se jih moram naučiti. Ko me nekdo nekaj vpraša, sem kot srna pred žarometi.
Ko jo vprašamo, katere razlike med življenjem v ZDA in življenjem v Sloveniji najbolj bodejo v oči, našteje tri: varnost na ulici, kakovost hrane in socialna mreža. “V ZDA veliko ljudi živi na ulici, v šotorih. V stalnih šotorih z imeni na vhodu. Ko sem to prvič videla, sem se razjokala. Najemnine so tako zelo drage. Ljudje si preprosto ne morejo privoščiti bivališča. Tega tu ne vidiš.“
Če ne drugega, imate vsaj drug drugega. V sosednji hiši recimo živijo štiri generacije. Ti ljudje vedo, da imajo ob sebi nekoga, ki jim bo vedno poskušal pomagati.
Kerry in Edward sta postala nekakšna ambasadorja naše države. Pogosto namreč gostita prijatelje, ki ju obiščejo v Jagodju, in se – kot sta nam zatrdila – v Slovenijo zaljubijo že ob prvem obisku.
399 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Pogovor z Američanko, ki živi v Jagodju pri Izoli
Kerry in Edward Trobec prihajata iz ameriškega Seattla. Od nekdaj sta si želela živeti v Evropi – preden sta se preselila v Slovenijo sta tako že živela in delala na Finskem. Slovenija se je v Kerryijino srce usidrala že ob prvem obisku, ko je letalo pristalo na Brniku in je zagledala zelene gozdove in zasnežene vrhove gora. Takrat je prvič pomislila, da bi lahko živela tu.
Američanka Kerry Trobec ima slovenski priimek, za kar so “krive” slovenske korenine njenega moža Edwarda. Njuni začetni obiski pri nas so bili zato namenjeni tudi raziskovanju Edwardovega izvora. Poiskala in spoznala sta nekaj slovenskih sorodnikov, ti pa so ju dobro spoznali s slovenskim žganjem. Kerry zdaj pripravlja svoje borovničke.
Letos pa prvič pripravljam orehovec. Mislim, da bo to lepo božično darilo za prijatelje. Ampak najprej ga bom poskusila sama, da jih ne zastrupim.
Pove, da njen prvi poskus priprave potice, ki se je zgodil, ko je še živela v ZDA, ni bil uspešen: “Kot bi jedel čevelj!” Zdaj jo priprave potice uči Edwardova najstarejša sestrična.
“Začela sem z branjem otroških knjig v slovenskem jeziku,” o poskusih učenja slovenskega jezika pove Američanka. Čeprav slovensko še ne govori, rada prebira knjige slovenskih avtorjev v angleškem jeziku. Temačnost Draga Jančarja, življenje Borisa Pahorja, razmišljanja Slavoja Žižka in večna aktualnost Bartolovega Alamuta ji niso neznanke. Ugotovila je celo, da prevajalec, ki je Alamuta prevedel v angleščino, prihaja iz njenega domačega kraja, Seattla.
Vsak dan tudi berem novice v angleščini na RTV MMC. Tam sem se naučila veliko o Sloveniji. Moram se zahvaliti Jaki Bartolju, ki piše članke, iz katerih sem se veliko naučila o vaši kulturi, zgodovini in sploh o stvareh, ki jih je dobro vedeti.
Kljub temu da govori francosko, špansko ter italijansko in kljub temu da z branjem Slovarja slovenskega knjižnega jezika poskuša doumeti osnove našega jezika, ji slovenščina povzroča težave.
Če hočem odgovoriti na postavljeno vprašanje, ne morem uporabiti enakega sklona. Sklon v odgovoru se spremeni. To me spravlja ob živce! Ugotovila sem, da je več kot 80 končnic, ki se jih moram naučiti. Ko me nekdo nekaj vpraša, sem kot srna pred žarometi.
Ko jo vprašamo, katere razlike med življenjem v ZDA in življenjem v Sloveniji najbolj bodejo v oči, našteje tri: varnost na ulici, kakovost hrane in socialna mreža. “V ZDA veliko ljudi živi na ulici, v šotorih. V stalnih šotorih z imeni na vhodu. Ko sem to prvič videla, sem se razjokala. Najemnine so tako zelo drage. Ljudje si preprosto ne morejo privoščiti bivališča. Tega tu ne vidiš.“
Če ne drugega, imate vsaj drug drugega. V sosednji hiši recimo živijo štiri generacije. Ti ljudje vedo, da imajo ob sebi nekoga, ki jim bo vedno poskušal pomagati.
Kerry in Edward sta postala nekakšna ambasadorja naše države. Pogosto namreč gostita prijatelje, ki ju obiščejo v Jagodju, in se – kot sta nam zatrdila – v Slovenijo zaljubijo že ob prvem obisku.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Povprečna mesečna plača na Kubi je leta 2015 znašala približno 20 evrov. Vsesplošno pomanjkanje in revščina na tem dolgo od zahoda popolnoma izoliranem tropskem otoku je tista, ki je v tujino pregnala številne državljane. Znane so zgodbe o tem, kako so kubanske športne ekipe na mednarodnih tekmovanjih večkrat nenadoma ostale brez nekaterih članov, saj so ti pobegnili, da bi si v tujini ustvarili boljšo prihodnost. Za odhod – le na nekoliko drugačen, manj tvegan način – se je odločil tudi Alexey Sarria Guerra, ki prihaja iz Havane. K nam je pred osmimi leti prišel najprej na študijsko prakso, nato pa se je odločil, da bo tu ostal. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Peter Bossman je eden tistih tujcev, ki živijo pri nas, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati. »Slovenski Obama« so ga poimenovali med drugim, ko je zasedel mesto piranskega župana, pri čemer moramo dodati, da mu ta naziv ni ravno najbolj všeč. Prihaja iz Gane, točneje iz njenega glavnega mesta Akra, pri nas je od leta 1978. Podobno kot oče je tudi on najprej doštudiral medicino, delal v ambulanti in pozneje zaplul v politične vode. Kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kako drugače je kot v Gani in zakaj je ostal pri nas, pa v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V četrtek 20. julija bodo v severozahodni Južni Ameriki praznovali. Na ta dan leta 1810 je Kolumbija razglasila neodvisnost od Španije. Prav o tej državi nam bo tokrat pripovedoval sogovornik v rubriki Drugi pogled. To je Alexander Niño Ruiz. V Slovenijo ga je pred desetimi leti prinesla ljubezen do Slovenke in do kave. Prav ta pijača je rdeča nit skorajda vsakega pogovora v majhni prodajalni v Stari Ljubljani, ki jo imata skupaj s ženo šele zadnjih nekaj mesecev. Kot je povedal, Kolumbijci svoje kave sploh ne poznajo, čeprav so znani po njej, Slovenci pa smo za razliko od njih ob dobri kavi sposobni uživati ure in ure.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Režiserka gledaliških predstav in oper je v Sloveniji že od svojega 8. leta starosti, a sta Rusija in odhod v novo okolje pustila v njenem življenju globok pečat.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Tulipani, mlini na veter, ravnina, liberalna politika na področju prostitucije, splavov in uživanja marihuane ter amsterdamska rdeča četrt so najpogostejše asociacije Slovencev ob omembi Nizozemske. Na kaj pa pomislijo Nizozemci ob omembi Slovenije? Tudi to bomo slišali v današnjem Drugem pogledu, gost katerega je Ronald Erwin Martijn Korthouwer. Produktni vodja ene od slovenskih farmacevtskih družb je pri nas že skoraj 10 let. O tem, kaj pri nas najbolj pogreša in na katerih področjih je Slovenija boljša od Nizozemske, se je z Ronaldom Korthouwerjem pogovarjala Andreja Gradišar.
Neveljaven email naslov