Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Američanko, ki živi v Jagodju pri Izoli
Kerry in Edward Trobec prihajata iz ameriškega Seattla. Od nekdaj sta si želela živeti v Evropi – preden sta se preselila v Slovenijo sta tako že živela in delala na Finskem. Slovenija se je v Kerryijino srce usidrala že ob prvem obisku, ko je letalo pristalo na Brniku in je zagledala zelene gozdove in zasnežene vrhove gora. Takrat je prvič pomislila, da bi lahko živela tu.
Američanka Kerry Trobec ima slovenski priimek, za kar so “krive” slovenske korenine njenega moža Edwarda. Njuni začetni obiski pri nas so bili zato namenjeni tudi raziskovanju Edwardovega izvora. Poiskala in spoznala sta nekaj slovenskih sorodnikov, ti pa so ju dobro spoznali s slovenskim žganjem. Kerry zdaj pripravlja svoje borovničke.
Letos pa prvič pripravljam orehovec. Mislim, da bo to lepo božično darilo za prijatelje. Ampak najprej ga bom poskusila sama, da jih ne zastrupim.
Pove, da njen prvi poskus priprave potice, ki se je zgodil, ko je še živela v ZDA, ni bil uspešen: “Kot bi jedel čevelj!” Zdaj jo priprave potice uči Edwardova najstarejša sestrična.
“Začela sem z branjem otroških knjig v slovenskem jeziku,” o poskusih učenja slovenskega jezika pove Američanka. Čeprav slovensko še ne govori, rada prebira knjige slovenskih avtorjev v angleškem jeziku. Temačnost Draga Jančarja, življenje Borisa Pahorja, razmišljanja Slavoja Žižka in večna aktualnost Bartolovega Alamuta ji niso neznanke. Ugotovila je celo, da prevajalec, ki je Alamuta prevedel v angleščino, prihaja iz njenega domačega kraja, Seattla.
Vsak dan tudi berem novice v angleščini na RTV MMC. Tam sem se naučila veliko o Sloveniji. Moram se zahvaliti Jaki Bartolju, ki piše članke, iz katerih sem se veliko naučila o vaši kulturi, zgodovini in sploh o stvareh, ki jih je dobro vedeti.
Kljub temu da govori francosko, špansko ter italijansko in kljub temu da z branjem Slovarja slovenskega knjižnega jezika poskuša doumeti osnove našega jezika, ji slovenščina povzroča težave.
Če hočem odgovoriti na postavljeno vprašanje, ne morem uporabiti enakega sklona. Sklon v odgovoru se spremeni. To me spravlja ob živce! Ugotovila sem, da je več kot 80 končnic, ki se jih moram naučiti. Ko me nekdo nekaj vpraša, sem kot srna pred žarometi.
Ko jo vprašamo, katere razlike med življenjem v ZDA in življenjem v Sloveniji najbolj bodejo v oči, našteje tri: varnost na ulici, kakovost hrane in socialna mreža. “V ZDA veliko ljudi živi na ulici, v šotorih. V stalnih šotorih z imeni na vhodu. Ko sem to prvič videla, sem se razjokala. Najemnine so tako zelo drage. Ljudje si preprosto ne morejo privoščiti bivališča. Tega tu ne vidiš.“
Če ne drugega, imate vsaj drug drugega. V sosednji hiši recimo živijo štiri generacije. Ti ljudje vedo, da imajo ob sebi nekoga, ki jim bo vedno poskušal pomagati.
Kerry in Edward sta postala nekakšna ambasadorja naše države. Pogosto namreč gostita prijatelje, ki ju obiščejo v Jagodju, in se – kot sta nam zatrdila – v Slovenijo zaljubijo že ob prvem obisku.
399 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Pogovor z Američanko, ki živi v Jagodju pri Izoli
Kerry in Edward Trobec prihajata iz ameriškega Seattla. Od nekdaj sta si želela živeti v Evropi – preden sta se preselila v Slovenijo sta tako že živela in delala na Finskem. Slovenija se je v Kerryijino srce usidrala že ob prvem obisku, ko je letalo pristalo na Brniku in je zagledala zelene gozdove in zasnežene vrhove gora. Takrat je prvič pomislila, da bi lahko živela tu.
Američanka Kerry Trobec ima slovenski priimek, za kar so “krive” slovenske korenine njenega moža Edwarda. Njuni začetni obiski pri nas so bili zato namenjeni tudi raziskovanju Edwardovega izvora. Poiskala in spoznala sta nekaj slovenskih sorodnikov, ti pa so ju dobro spoznali s slovenskim žganjem. Kerry zdaj pripravlja svoje borovničke.
Letos pa prvič pripravljam orehovec. Mislim, da bo to lepo božično darilo za prijatelje. Ampak najprej ga bom poskusila sama, da jih ne zastrupim.
Pove, da njen prvi poskus priprave potice, ki se je zgodil, ko je še živela v ZDA, ni bil uspešen: “Kot bi jedel čevelj!” Zdaj jo priprave potice uči Edwardova najstarejša sestrična.
“Začela sem z branjem otroških knjig v slovenskem jeziku,” o poskusih učenja slovenskega jezika pove Američanka. Čeprav slovensko še ne govori, rada prebira knjige slovenskih avtorjev v angleškem jeziku. Temačnost Draga Jančarja, življenje Borisa Pahorja, razmišljanja Slavoja Žižka in večna aktualnost Bartolovega Alamuta ji niso neznanke. Ugotovila je celo, da prevajalec, ki je Alamuta prevedel v angleščino, prihaja iz njenega domačega kraja, Seattla.
Vsak dan tudi berem novice v angleščini na RTV MMC. Tam sem se naučila veliko o Sloveniji. Moram se zahvaliti Jaki Bartolju, ki piše članke, iz katerih sem se veliko naučila o vaši kulturi, zgodovini in sploh o stvareh, ki jih je dobro vedeti.
Kljub temu da govori francosko, špansko ter italijansko in kljub temu da z branjem Slovarja slovenskega knjižnega jezika poskuša doumeti osnove našega jezika, ji slovenščina povzroča težave.
Če hočem odgovoriti na postavljeno vprašanje, ne morem uporabiti enakega sklona. Sklon v odgovoru se spremeni. To me spravlja ob živce! Ugotovila sem, da je več kot 80 končnic, ki se jih moram naučiti. Ko me nekdo nekaj vpraša, sem kot srna pred žarometi.
Ko jo vprašamo, katere razlike med življenjem v ZDA in življenjem v Sloveniji najbolj bodejo v oči, našteje tri: varnost na ulici, kakovost hrane in socialna mreža. “V ZDA veliko ljudi živi na ulici, v šotorih. V stalnih šotorih z imeni na vhodu. Ko sem to prvič videla, sem se razjokala. Najemnine so tako zelo drage. Ljudje si preprosto ne morejo privoščiti bivališča. Tega tu ne vidiš.“
Če ne drugega, imate vsaj drug drugega. V sosednji hiši recimo živijo štiri generacije. Ti ljudje vedo, da imajo ob sebi nekoga, ki jim bo vedno poskušal pomagati.
Kerry in Edward sta postala nekakšna ambasadorja naše države. Pogosto namreč gostita prijatelje, ki ju obiščejo v Jagodju, in se – kot sta nam zatrdila – v Slovenijo zaljubijo že ob prvem obisku.
Naš današnji sogovornik prihaja iz Burkina Fasa. Država je bila do leta 1960 poznana kot francoska kolonija Zgornja Volta, njeno današnje ima pa v prevodu pomeni dežela pokončnih oziroma poštenih ljudi. Je celinska država, ki leži v Zahodni Afriki in ima nekaj več kot 18 milijonov prebivalcev. Potovanja tja slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve zaradi ugrabitev, kriminala in pogostih ropov odsvetuje. Iz te države prihaja umetnik Issiaka Sanou, ki je v Sloveniji že skoraj 10 let, ukvarja pa se z igranjem na tradicionalna afriška tolkala. Burkinafaščevo zgodbo nam bo predstavila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Emmanouil Santorinaios prihaja iz Aten, v Ljubljani živi od oktobra 2014. K nam se je priselil, saj je tu dobil službo in to kljub temu, da se Grki v Sloveniji soočajo s prepričanji, da so leni, da nikoli ne delajo, da vse dni le sedijo na soncu in uživajo. Manolis, kot tudi kličejo Grka, pravi, da ta prepričanja ne držijo in dodaja, da so Grki tudi po raziskavi OECD-ja eden bolj delovnih narodov v Evropi. Zelo zaposlen je tudi naš sogovornik, ki pa si je kljub temu vzel čas za pogovor. Več o svoji službi ter o tem, kako dobro je spoznal Slovenijo v dveh letih in pol kolikor živi pri nas, pa v nadaljevanju. Tokratni Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kitajci sestavljajo približno petino svetovnega prebivalstva. Seveda vsi ne živijo le na Kitajskem, ampak tudi marsikje drugje in prav zato je zanimivo, da jih v Sloveniji biva le nekaj več kot tisoč. Ti večinoma prihajajo iz mesta Qingtian , ki leži na jugovzhodu države, 500 kilometrov južno od Šanghaja. Ena od njih je tudi Zhanghua Ye, ki je v Slovenijo prišla leta 1996, ko ji je bilo 11 let. Predstavila nam jo bo Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov