Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko skrb za naravo bi Anthony Castro prenesel v Panamo, kjer se ob deževju utapljajo v odpadkih
29-letni Anthony Castro se je v Slovenijo preselil pred dvema letoma. Slovenko, zaradi katere je prišel k nam, je spoznal v Panami, kjer je bila na službeni poti. Zakaj se nista odločila za življenje v srednjeameriški državi? Ker Anthonyju delo omogoča, da ga opravlja kjer koli – ukvarja se namreč s finančnimi naložbami v povezavi s tehnologijo veriženja blokov. Drugi razlog je slaba kakovost življenja v Panami, največji problem je promet.
Mladi se vsak dan dve uri vozijo do dela, da zaslužijo za plačilo študija. Ob 23.00 se vrnejo domov. Naslednji dan se zbudijo ob 5.00 zjutraj in se spet podajo v prometni kaos. Tu je bolje poskrbljeno za javni prevoz.
“Panama se je zelo težko pobrala iz pepela, v katerem je končala po ameriški invaziji leta 1989,” sogovornik začne razlago zgodovinskega ozadja, ki je prispevalo k temu, da je država postala davčna oaza.
Neke stvari so se počele zato, da bi država preživela. Mogoče so bile – kar zadeva omenjeni škandal – stvari res napačno interpretirane oz. so šle čez mejo. Ampak država je v davčnem sodelovanju s korporacijami videla priložnost, ki jo je v nekem trenutku krvavo potrebovala.
Večino zahtev, ki jih je država prejela v zvezi z urejanjem tega področja, naj bi do tega trenutka že uresničila, trdi Panamec.
Poleg lepe narave Anthonyja Castra navdušuje naša skrb zanjo in za naravne vire. Po njegovem mnenju odnos ljudi do okolja, v katerem živijo, največ pove o slovenskem narodu.
Želim si, da bi lahko nekako prekopirali vaš odnos do narave. Izboljšalo bi se zdravje in življenje naših ljudi. Ko v Panami dežuje, se namreč mesto ustavi, ker je v rekah in kanalizaciji toliko smeti, da se vse zagozdi in začne poplavljati. Živimo v srednjem veku. Kaos.
Opazil je, da imamo Slovenci vrojen čut za sočloveka, kar pripisuje življenju v nekdanjem socialističnem sistemu: “Nekateri ljudje otroška oblačila, ki jih ne potrebujejo več, predajo prijatelju, ki pričakuje dojenčka. Vam se to verjetno ne zdi nenavadno, saj je to, da skrbite drug za drugega, del vaše kulture.”
Vsak Panamec bi rad dokazal, da je boljši, uspešnejši, bolj sposoben od drugega. Če bi opisano storili pri nas, bi vam Panamec verjetno zameril, saj je vendarle sposoben poskrbeti sam zase. To ustvarja družbo, v kateri se zaradi uspeha hodi prek trupel, kar mi ni všeč. Imamo celo rek za to: »Juega vivo.«
399 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Slovensko skrb za naravo bi Anthony Castro prenesel v Panamo, kjer se ob deževju utapljajo v odpadkih
29-letni Anthony Castro se je v Slovenijo preselil pred dvema letoma. Slovenko, zaradi katere je prišel k nam, je spoznal v Panami, kjer je bila na službeni poti. Zakaj se nista odločila za življenje v srednjeameriški državi? Ker Anthonyju delo omogoča, da ga opravlja kjer koli – ukvarja se namreč s finančnimi naložbami v povezavi s tehnologijo veriženja blokov. Drugi razlog je slaba kakovost življenja v Panami, največji problem je promet.
Mladi se vsak dan dve uri vozijo do dela, da zaslužijo za plačilo študija. Ob 23.00 se vrnejo domov. Naslednji dan se zbudijo ob 5.00 zjutraj in se spet podajo v prometni kaos. Tu je bolje poskrbljeno za javni prevoz.
“Panama se je zelo težko pobrala iz pepela, v katerem je končala po ameriški invaziji leta 1989,” sogovornik začne razlago zgodovinskega ozadja, ki je prispevalo k temu, da je država postala davčna oaza.
Neke stvari so se počele zato, da bi država preživela. Mogoče so bile – kar zadeva omenjeni škandal – stvari res napačno interpretirane oz. so šle čez mejo. Ampak država je v davčnem sodelovanju s korporacijami videla priložnost, ki jo je v nekem trenutku krvavo potrebovala.
Večino zahtev, ki jih je država prejela v zvezi z urejanjem tega področja, naj bi do tega trenutka že uresničila, trdi Panamec.
Poleg lepe narave Anthonyja Castra navdušuje naša skrb zanjo in za naravne vire. Po njegovem mnenju odnos ljudi do okolja, v katerem živijo, največ pove o slovenskem narodu.
Želim si, da bi lahko nekako prekopirali vaš odnos do narave. Izboljšalo bi se zdravje in življenje naših ljudi. Ko v Panami dežuje, se namreč mesto ustavi, ker je v rekah in kanalizaciji toliko smeti, da se vse zagozdi in začne poplavljati. Živimo v srednjem veku. Kaos.
Opazil je, da imamo Slovenci vrojen čut za sočloveka, kar pripisuje življenju v nekdanjem socialističnem sistemu: “Nekateri ljudje otroška oblačila, ki jih ne potrebujejo več, predajo prijatelju, ki pričakuje dojenčka. Vam se to verjetno ne zdi nenavadno, saj je to, da skrbite drug za drugega, del vaše kulture.”
Vsak Panamec bi rad dokazal, da je boljši, uspešnejši, bolj sposoben od drugega. Če bi opisano storili pri nas, bi vam Panamec verjetno zameril, saj je vendarle sposoben poskrbeti sam zase. To ustvarja družbo, v kateri se zaradi uspeha hodi prek trupel, kar mi ni všeč. Imamo celo rek za to: »Juega vivo.«
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Prihaja iz drugega največjega mesta na Slovaškem, Košic, ki so po velikosti in pokrajini precej primerljive z Ljubljano, v kateri živi zadnjih 11 let. Ob tem pa Mihaela Homar hitro doda, da zaradi ozke kotline, v kateri ležijo Košice, vreme s pogosto precej nizkimi temperaturami in močnim vetrom ni tako prijazno kot v naši prestolnici. Kaj je tisto, kar jo še navdušuje pri nas, zakaj je jezik kljub podobnosti včasih tudi ovira in katere domače tradicionalne jedi pogreša, je povedala Tadeji Bizilj.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiska. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih? V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni vedno enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiska. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih? V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti, odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
V naši torkovi jutranji rubriki Drugi pogled smo že gostili pripadnike številnih narodov, ki so svoj dom našli v Sloveniji. Tokrat pa bo prvič Slovencem ogledalo nastavil Tunizijec. Tunizija sicer ni daleč in pri nas živi okoli 80 Tunizijcev, eden od njih je Mohamed Ali Oueslati. Dalí, v kar so njegovi imeni združili prijatelji, je bil rojen v majhnem tunizijskem kraju na meji z Alžirijo, nato pa je živel v Tunisu. Ta ima 2 milijona prebivalcev in tam je vedno gneča, tudi ponoči, zato Dalí zdaj zelo ceni mir v Ljubljani. Svoj pogled na Slovenijo in Slovence je razkril Andreji Čokl.
Prihaja iz Mantove, mesta na severu Italije, ki sodi pod deželo Lombardijo. Silvia Vivani je to eno najživahnejših mest naše sosednje države pred nekaj leti zamenjala za slovensko prestolnico. Mlada igralka pravi, da se zdaj tu počuti že povsem domače – vseeno pa vedno kak prost vikend z veseljem izkoristi za obisk domačih. O italijanski kulinariki, pitju kave, igralstvu in slovenskem jeziku se je z njo pogovarjala Tadeja Bizilj.
Ena od turističnih točk, ki je primerna za tiste, ki si želijo večnega poletja ali vsaj pomladi, so tudi Zelenortski otoki. Če morda ne veste – 10 otokov, ki jih poznamo tudi pod imenom Kapverdski, leži na zahodu Afrike, okvirno 600 kilometrov od senegalske obale. Čeprav so otoki del afriške celine, se mnogi domačini počutijo bolj povezane z Evropo. Tudi zaradi kolonialne preteklosti, ko so spadali pod Portugalsko. Portugalščina je le en od šestih jezikov, ki jih govori današnja gostja Drugega pogleda Ludemila Fortes Silva. Pred šestimi leti je seznamu ostalih jezikov dodala tudi slovenščino, ko je k nam prišla študirat medicino. Z njo se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Po osmih letih ustvarjanja v domači Turčiji sta oblikovalca, zakonca Irem in Sinan Kuzer v Sloveniji našla svoj dom in v Ljubljani odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer prepoznate njuna »ulična« oblačila, za katera pravita, da kažejo njun osebni pogled na svet. Darja Pograjc pa je preverila, kakšen je njun pogled na življenje v Sloveniji. Drugi pogled danes o turščini, delavni etiki in štrukljih.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Zahodnoafriška država Sierra Leone je bila v 18. stoletju pomembno središče čezatlantskega trga s sužnji, danes pa sta glavna gospodarska panoga te države rudarstvo in trgovina z diamanti. Njeno ime izhaja iz portugalskega imena za pokrajino – Serra Leoa; dobesedni prevod tega je Levja gora. Iz prestolnice Sierre Leone – Freetowna, ki ga je podjetje Sierra Leone Company leta 1792 ustanovilo kot dom za temnopolte Britance, ki so se bojevali pod britansko zastavo v ameriški vojni za neodvisnost – prihaja 23-letna Kim Camara. Že 16 let živi v Ljubljani, težave, ki jih je imela ob prihodu, pa so jo spodbudile, da je pri nas odprla prvi frizerski salon za urejanje afriškega tipa las. Tudi o tem, predvsem pa o razlikah med Slovenijo in Sierro Leone, pozneje. Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Naredili smo izračun (po Googlovem zemljevidu). Izhodišče: Cortina d'Ampezzo. Cilj: Krtina D'Ampezzo. Oddaljenost je približno 300 km ali 4 ure vožnje z avtomobilom. Torino pa je od Krtine, v kateri že 12 let živi Roberto Monas, še bolj oddaljen. Kaj imata skupnega Cortina in Krtina d'Ampezzo? Zakaj Slovenke hodijo na tečaj italijanščine, Slovenci pa na tečaj nemščine? Kaj je »kočerja« in zakaj mi Slovenci ne znamo skuhati testenin?
Neveljaven email naslov