Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko skrb za naravo bi Anthony Castro prenesel v Panamo, kjer se ob deževju utapljajo v odpadkih
29-letni Anthony Castro se je v Slovenijo preselil pred dvema letoma. Slovenko, zaradi katere je prišel k nam, je spoznal v Panami, kjer je bila na službeni poti. Zakaj se nista odločila za življenje v srednjeameriški državi? Ker Anthonyju delo omogoča, da ga opravlja kjer koli – ukvarja se namreč s finančnimi naložbami v povezavi s tehnologijo veriženja blokov. Drugi razlog je slaba kakovost življenja v Panami, največji problem je promet.
Mladi se vsak dan dve uri vozijo do dela, da zaslužijo za plačilo študija. Ob 23.00 se vrnejo domov. Naslednji dan se zbudijo ob 5.00 zjutraj in se spet podajo v prometni kaos. Tu je bolje poskrbljeno za javni prevoz.
“Panama se je zelo težko pobrala iz pepela, v katerem je končala po ameriški invaziji leta 1989,” sogovornik začne razlago zgodovinskega ozadja, ki je prispevalo k temu, da je država postala davčna oaza.
Neke stvari so se počele zato, da bi država preživela. Mogoče so bile – kar zadeva omenjeni škandal – stvari res napačno interpretirane oz. so šle čez mejo. Ampak država je v davčnem sodelovanju s korporacijami videla priložnost, ki jo je v nekem trenutku krvavo potrebovala.
Večino zahtev, ki jih je država prejela v zvezi z urejanjem tega področja, naj bi do tega trenutka že uresničila, trdi Panamec.
Poleg lepe narave Anthonyja Castra navdušuje naša skrb zanjo in za naravne vire. Po njegovem mnenju odnos ljudi do okolja, v katerem živijo, največ pove o slovenskem narodu.
Želim si, da bi lahko nekako prekopirali vaš odnos do narave. Izboljšalo bi se zdravje in življenje naših ljudi. Ko v Panami dežuje, se namreč mesto ustavi, ker je v rekah in kanalizaciji toliko smeti, da se vse zagozdi in začne poplavljati. Živimo v srednjem veku. Kaos.
Opazil je, da imamo Slovenci vrojen čut za sočloveka, kar pripisuje življenju v nekdanjem socialističnem sistemu: “Nekateri ljudje otroška oblačila, ki jih ne potrebujejo več, predajo prijatelju, ki pričakuje dojenčka. Vam se to verjetno ne zdi nenavadno, saj je to, da skrbite drug za drugega, del vaše kulture.”
Vsak Panamec bi rad dokazal, da je boljši, uspešnejši, bolj sposoben od drugega. Če bi opisano storili pri nas, bi vam Panamec verjetno zameril, saj je vendarle sposoben poskrbeti sam zase. To ustvarja družbo, v kateri se zaradi uspeha hodi prek trupel, kar mi ni všeč. Imamo celo rek za to: »Juega vivo.«
399 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Slovensko skrb za naravo bi Anthony Castro prenesel v Panamo, kjer se ob deževju utapljajo v odpadkih
29-letni Anthony Castro se je v Slovenijo preselil pred dvema letoma. Slovenko, zaradi katere je prišel k nam, je spoznal v Panami, kjer je bila na službeni poti. Zakaj se nista odločila za življenje v srednjeameriški državi? Ker Anthonyju delo omogoča, da ga opravlja kjer koli – ukvarja se namreč s finančnimi naložbami v povezavi s tehnologijo veriženja blokov. Drugi razlog je slaba kakovost življenja v Panami, največji problem je promet.
Mladi se vsak dan dve uri vozijo do dela, da zaslužijo za plačilo študija. Ob 23.00 se vrnejo domov. Naslednji dan se zbudijo ob 5.00 zjutraj in se spet podajo v prometni kaos. Tu je bolje poskrbljeno za javni prevoz.
“Panama se je zelo težko pobrala iz pepela, v katerem je končala po ameriški invaziji leta 1989,” sogovornik začne razlago zgodovinskega ozadja, ki je prispevalo k temu, da je država postala davčna oaza.
Neke stvari so se počele zato, da bi država preživela. Mogoče so bile – kar zadeva omenjeni škandal – stvari res napačno interpretirane oz. so šle čez mejo. Ampak država je v davčnem sodelovanju s korporacijami videla priložnost, ki jo je v nekem trenutku krvavo potrebovala.
Večino zahtev, ki jih je država prejela v zvezi z urejanjem tega področja, naj bi do tega trenutka že uresničila, trdi Panamec.
Poleg lepe narave Anthonyja Castra navdušuje naša skrb zanjo in za naravne vire. Po njegovem mnenju odnos ljudi do okolja, v katerem živijo, največ pove o slovenskem narodu.
Želim si, da bi lahko nekako prekopirali vaš odnos do narave. Izboljšalo bi se zdravje in življenje naših ljudi. Ko v Panami dežuje, se namreč mesto ustavi, ker je v rekah in kanalizaciji toliko smeti, da se vse zagozdi in začne poplavljati. Živimo v srednjem veku. Kaos.
Opazil je, da imamo Slovenci vrojen čut za sočloveka, kar pripisuje življenju v nekdanjem socialističnem sistemu: “Nekateri ljudje otroška oblačila, ki jih ne potrebujejo več, predajo prijatelju, ki pričakuje dojenčka. Vam se to verjetno ne zdi nenavadno, saj je to, da skrbite drug za drugega, del vaše kulture.”
Vsak Panamec bi rad dokazal, da je boljši, uspešnejši, bolj sposoben od drugega. Če bi opisano storili pri nas, bi vam Panamec verjetno zameril, saj je vendarle sposoben poskrbeti sam zase. To ustvarja družbo, v kateri se zaradi uspeha hodi prek trupel, kar mi ni všeč. Imamo celo rek za to: »Juega vivo.«
Naš današnji sogovornik prihaja iz Burkina Fasa. Država je bila do leta 1960 poznana kot francoska kolonija Zgornja Volta, njeno današnje ima pa v prevodu pomeni dežela pokončnih oziroma poštenih ljudi. Je celinska država, ki leži v Zahodni Afriki in ima nekaj več kot 18 milijonov prebivalcev. Potovanja tja slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve zaradi ugrabitev, kriminala in pogostih ropov odsvetuje. Iz te države prihaja umetnik Issiaka Sanou, ki je v Sloveniji že skoraj 10 let, ukvarja pa se z igranjem na tradicionalna afriška tolkala. Burkinafaščevo zgodbo nam bo predstavila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Emmanouil Santorinaios prihaja iz Aten, v Ljubljani živi od oktobra 2014. K nam se je priselil, saj je tu dobil službo in to kljub temu, da se Grki v Sloveniji soočajo s prepričanji, da so leni, da nikoli ne delajo, da vse dni le sedijo na soncu in uživajo. Manolis, kot tudi kličejo Grka, pravi, da ta prepričanja ne držijo in dodaja, da so Grki tudi po raziskavi OECD-ja eden bolj delovnih narodov v Evropi. Zelo zaposlen je tudi naš sogovornik, ki pa si je kljub temu vzel čas za pogovor. Več o svoji službi ter o tem, kako dobro je spoznal Slovenijo v dveh letih in pol kolikor živi pri nas, pa v nadaljevanju. Tokratni Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kitajci sestavljajo približno petino svetovnega prebivalstva. Seveda vsi ne živijo le na Kitajskem, ampak tudi marsikje drugje in prav zato je zanimivo, da jih v Sloveniji biva le nekaj več kot tisoč. Ti večinoma prihajajo iz mesta Qingtian , ki leži na jugovzhodu države, 500 kilometrov južno od Šanghaja. Ena od njih je tudi Zhanghua Ye, ki je v Slovenijo prišla leta 1996, ko ji je bilo 11 let. Predstavila nam jo bo Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov