Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko skrb za naravo bi Anthony Castro prenesel v Panamo, kjer se ob deževju utapljajo v odpadkih
29-letni Anthony Castro se je v Slovenijo preselil pred dvema letoma. Slovenko, zaradi katere je prišel k nam, je spoznal v Panami, kjer je bila na službeni poti. Zakaj se nista odločila za življenje v srednjeameriški državi? Ker Anthonyju delo omogoča, da ga opravlja kjer koli – ukvarja se namreč s finančnimi naložbami v povezavi s tehnologijo veriženja blokov. Drugi razlog je slaba kakovost življenja v Panami, največji problem je promet.
Mladi se vsak dan dve uri vozijo do dela, da zaslužijo za plačilo študija. Ob 23.00 se vrnejo domov. Naslednji dan se zbudijo ob 5.00 zjutraj in se spet podajo v prometni kaos. Tu je bolje poskrbljeno za javni prevoz.
“Panama se je zelo težko pobrala iz pepela, v katerem je končala po ameriški invaziji leta 1989,” sogovornik začne razlago zgodovinskega ozadja, ki je prispevalo k temu, da je država postala davčna oaza.
Neke stvari so se počele zato, da bi država preživela. Mogoče so bile – kar zadeva omenjeni škandal – stvari res napačno interpretirane oz. so šle čez mejo. Ampak država je v davčnem sodelovanju s korporacijami videla priložnost, ki jo je v nekem trenutku krvavo potrebovala.
Večino zahtev, ki jih je država prejela v zvezi z urejanjem tega področja, naj bi do tega trenutka že uresničila, trdi Panamec.
Poleg lepe narave Anthonyja Castra navdušuje naša skrb zanjo in za naravne vire. Po njegovem mnenju odnos ljudi do okolja, v katerem živijo, največ pove o slovenskem narodu.
Želim si, da bi lahko nekako prekopirali vaš odnos do narave. Izboljšalo bi se zdravje in življenje naših ljudi. Ko v Panami dežuje, se namreč mesto ustavi, ker je v rekah in kanalizaciji toliko smeti, da se vse zagozdi in začne poplavljati. Živimo v srednjem veku. Kaos.
Opazil je, da imamo Slovenci vrojen čut za sočloveka, kar pripisuje življenju v nekdanjem socialističnem sistemu: “Nekateri ljudje otroška oblačila, ki jih ne potrebujejo več, predajo prijatelju, ki pričakuje dojenčka. Vam se to verjetno ne zdi nenavadno, saj je to, da skrbite drug za drugega, del vaše kulture.”
Vsak Panamec bi rad dokazal, da je boljši, uspešnejši, bolj sposoben od drugega. Če bi opisano storili pri nas, bi vam Panamec verjetno zameril, saj je vendarle sposoben poskrbeti sam zase. To ustvarja družbo, v kateri se zaradi uspeha hodi prek trupel, kar mi ni všeč. Imamo celo rek za to: »Juega vivo.«
399 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Slovensko skrb za naravo bi Anthony Castro prenesel v Panamo, kjer se ob deževju utapljajo v odpadkih
29-letni Anthony Castro se je v Slovenijo preselil pred dvema letoma. Slovenko, zaradi katere je prišel k nam, je spoznal v Panami, kjer je bila na službeni poti. Zakaj se nista odločila za življenje v srednjeameriški državi? Ker Anthonyju delo omogoča, da ga opravlja kjer koli – ukvarja se namreč s finančnimi naložbami v povezavi s tehnologijo veriženja blokov. Drugi razlog je slaba kakovost življenja v Panami, največji problem je promet.
Mladi se vsak dan dve uri vozijo do dela, da zaslužijo za plačilo študija. Ob 23.00 se vrnejo domov. Naslednji dan se zbudijo ob 5.00 zjutraj in se spet podajo v prometni kaos. Tu je bolje poskrbljeno za javni prevoz.
“Panama se je zelo težko pobrala iz pepela, v katerem je končala po ameriški invaziji leta 1989,” sogovornik začne razlago zgodovinskega ozadja, ki je prispevalo k temu, da je država postala davčna oaza.
Neke stvari so se počele zato, da bi država preživela. Mogoče so bile – kar zadeva omenjeni škandal – stvari res napačno interpretirane oz. so šle čez mejo. Ampak država je v davčnem sodelovanju s korporacijami videla priložnost, ki jo je v nekem trenutku krvavo potrebovala.
Večino zahtev, ki jih je država prejela v zvezi z urejanjem tega področja, naj bi do tega trenutka že uresničila, trdi Panamec.
Poleg lepe narave Anthonyja Castra navdušuje naša skrb zanjo in za naravne vire. Po njegovem mnenju odnos ljudi do okolja, v katerem živijo, največ pove o slovenskem narodu.
Želim si, da bi lahko nekako prekopirali vaš odnos do narave. Izboljšalo bi se zdravje in življenje naših ljudi. Ko v Panami dežuje, se namreč mesto ustavi, ker je v rekah in kanalizaciji toliko smeti, da se vse zagozdi in začne poplavljati. Živimo v srednjem veku. Kaos.
Opazil je, da imamo Slovenci vrojen čut za sočloveka, kar pripisuje življenju v nekdanjem socialističnem sistemu: “Nekateri ljudje otroška oblačila, ki jih ne potrebujejo več, predajo prijatelju, ki pričakuje dojenčka. Vam se to verjetno ne zdi nenavadno, saj je to, da skrbite drug za drugega, del vaše kulture.”
Vsak Panamec bi rad dokazal, da je boljši, uspešnejši, bolj sposoben od drugega. Če bi opisano storili pri nas, bi vam Panamec verjetno zameril, saj je vendarle sposoben poskrbeti sam zase. To ustvarja družbo, v kateri se zaradi uspeha hodi prek trupel, kar mi ni všeč. Imamo celo rek za to: »Juega vivo.«
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Prihaja iz Armenije, več kot 20 let je živel v Rusiji in ima tudi rusko državljanstvo. Njegovi naslednji postaji sta bila Češka in Ciper. Valery Arakelov sicer še vedno veliko potuje, a njegov dom je zadnja tri leta Slovenija. Leta 2013 je namreč kupil zdraviliški kompleks Rimskih term in sčasoma se je v našo deželo tudi preselil. Andreji Čokl je med drugim povedal, da se zdaj zbuja z najlepšim razgledom na svetu, nekoliko manj pa je navdušen nad našo davčno zakonodajo.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo je Jarmila Melinec prišla pred slabimi dvajsetimi leti – in to iz države, iz katere še nismo gostili sogovornika v torkovi oddaji Drugi pogled. Pa ni prišla od daleč – iz Češke, iz države, kjer so življenje, odnosi med ljudmi in razmerja med spoloma zelo podobni kot v Sloveniji. Vseeno to ne pomeni, da naše sogovornice v Sloveniji ni nič presenetilo. Da ne obstajajo razlike. Ali da ni bilo nikoli težko. Najtežje je bilo z zaposlitvijo in s pridobivanjem dokumentov ter dovoljenj za bivanje. Ko je namreč prišla v Slovenijo, tako naša država kot Češka še nista bili članici Evropske unije in so bili postopki “zateženi”, pravi veterinarka. Danes ne opravlja svojega poklica, temveč vodi podjetje, z družino pa živi na Gorenjskem. V Slovenijo jo je torej, tako kot mnoge druge, pripeljala ljubezen. Moža je spoznala na fakulteti v Brnu, kamor je za mesec dni prišel na prakso. Dovolj je bilo prvih 15 minut srečanja z njim, da se ji je življenje zasukalo v čisto drugo smer.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Drugem pogledu je gost Ernie Mendillo - Američan z italijansko-libanonskimi koreninami. V Slovenijo ga je pred dobrimi 20 leti zvabila ljubezen. Iz kozmopolitskega New Yorka je pristal na Gorenjskem in ob tem doživel kulturni šok. Danes iskreno pove, da je njegov dom Naklo. Je glasbenik in je pred petimi leti ustanovil skupino Help, tako imenovani »tribute band«, ki izredno uspešno – tako po odzivih občinstva kot tudi kritikov – v znak spoštovanja poustvarja glasbo Beatlov. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov