Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko skrb za naravo bi Anthony Castro prenesel v Panamo, kjer se ob deževju utapljajo v odpadkih
29-letni Anthony Castro se je v Slovenijo preselil pred dvema letoma. Slovenko, zaradi katere je prišel k nam, je spoznal v Panami, kjer je bila na službeni poti. Zakaj se nista odločila za življenje v srednjeameriški državi? Ker Anthonyju delo omogoča, da ga opravlja kjer koli – ukvarja se namreč s finančnimi naložbami v povezavi s tehnologijo veriženja blokov. Drugi razlog je slaba kakovost življenja v Panami, največji problem je promet.
Mladi se vsak dan dve uri vozijo do dela, da zaslužijo za plačilo študija. Ob 23.00 se vrnejo domov. Naslednji dan se zbudijo ob 5.00 zjutraj in se spet podajo v prometni kaos. Tu je bolje poskrbljeno za javni prevoz.
“Panama se je zelo težko pobrala iz pepela, v katerem je končala po ameriški invaziji leta 1989,” sogovornik začne razlago zgodovinskega ozadja, ki je prispevalo k temu, da je država postala davčna oaza.
Neke stvari so se počele zato, da bi država preživela. Mogoče so bile – kar zadeva omenjeni škandal – stvari res napačno interpretirane oz. so šle čez mejo. Ampak država je v davčnem sodelovanju s korporacijami videla priložnost, ki jo je v nekem trenutku krvavo potrebovala.
Večino zahtev, ki jih je država prejela v zvezi z urejanjem tega področja, naj bi do tega trenutka že uresničila, trdi Panamec.
Poleg lepe narave Anthonyja Castra navdušuje naša skrb zanjo in za naravne vire. Po njegovem mnenju odnos ljudi do okolja, v katerem živijo, največ pove o slovenskem narodu.
Želim si, da bi lahko nekako prekopirali vaš odnos do narave. Izboljšalo bi se zdravje in življenje naših ljudi. Ko v Panami dežuje, se namreč mesto ustavi, ker je v rekah in kanalizaciji toliko smeti, da se vse zagozdi in začne poplavljati. Živimo v srednjem veku. Kaos.
Opazil je, da imamo Slovenci vrojen čut za sočloveka, kar pripisuje življenju v nekdanjem socialističnem sistemu: “Nekateri ljudje otroška oblačila, ki jih ne potrebujejo več, predajo prijatelju, ki pričakuje dojenčka. Vam se to verjetno ne zdi nenavadno, saj je to, da skrbite drug za drugega, del vaše kulture.”
Vsak Panamec bi rad dokazal, da je boljši, uspešnejši, bolj sposoben od drugega. Če bi opisano storili pri nas, bi vam Panamec verjetno zameril, saj je vendarle sposoben poskrbeti sam zase. To ustvarja družbo, v kateri se zaradi uspeha hodi prek trupel, kar mi ni všeč. Imamo celo rek za to: »Juega vivo.«
399 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Slovensko skrb za naravo bi Anthony Castro prenesel v Panamo, kjer se ob deževju utapljajo v odpadkih
29-letni Anthony Castro se je v Slovenijo preselil pred dvema letoma. Slovenko, zaradi katere je prišel k nam, je spoznal v Panami, kjer je bila na službeni poti. Zakaj se nista odločila za življenje v srednjeameriški državi? Ker Anthonyju delo omogoča, da ga opravlja kjer koli – ukvarja se namreč s finančnimi naložbami v povezavi s tehnologijo veriženja blokov. Drugi razlog je slaba kakovost življenja v Panami, največji problem je promet.
Mladi se vsak dan dve uri vozijo do dela, da zaslužijo za plačilo študija. Ob 23.00 se vrnejo domov. Naslednji dan se zbudijo ob 5.00 zjutraj in se spet podajo v prometni kaos. Tu je bolje poskrbljeno za javni prevoz.
“Panama se je zelo težko pobrala iz pepela, v katerem je končala po ameriški invaziji leta 1989,” sogovornik začne razlago zgodovinskega ozadja, ki je prispevalo k temu, da je država postala davčna oaza.
Neke stvari so se počele zato, da bi država preživela. Mogoče so bile – kar zadeva omenjeni škandal – stvari res napačno interpretirane oz. so šle čez mejo. Ampak država je v davčnem sodelovanju s korporacijami videla priložnost, ki jo je v nekem trenutku krvavo potrebovala.
Večino zahtev, ki jih je država prejela v zvezi z urejanjem tega področja, naj bi do tega trenutka že uresničila, trdi Panamec.
Poleg lepe narave Anthonyja Castra navdušuje naša skrb zanjo in za naravne vire. Po njegovem mnenju odnos ljudi do okolja, v katerem živijo, največ pove o slovenskem narodu.
Želim si, da bi lahko nekako prekopirali vaš odnos do narave. Izboljšalo bi se zdravje in življenje naših ljudi. Ko v Panami dežuje, se namreč mesto ustavi, ker je v rekah in kanalizaciji toliko smeti, da se vse zagozdi in začne poplavljati. Živimo v srednjem veku. Kaos.
Opazil je, da imamo Slovenci vrojen čut za sočloveka, kar pripisuje življenju v nekdanjem socialističnem sistemu: “Nekateri ljudje otroška oblačila, ki jih ne potrebujejo več, predajo prijatelju, ki pričakuje dojenčka. Vam se to verjetno ne zdi nenavadno, saj je to, da skrbite drug za drugega, del vaše kulture.”
Vsak Panamec bi rad dokazal, da je boljši, uspešnejši, bolj sposoben od drugega. Če bi opisano storili pri nas, bi vam Panamec verjetno zameril, saj je vendarle sposoben poskrbeti sam zase. To ustvarja družbo, v kateri se zaradi uspeha hodi prek trupel, kar mi ni všeč. Imamo celo rek za to: »Juega vivo.«
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Medtem ko velik del sveta spremlja svetovno prvenstvo v nogometu, kjer za favorita veljajo Brazilci, smo mi našli Brazilca, ki nogometa nima za najbolj pomembno postransko stvar na svetu. Takih je sicer verjetno še nekaj, ampak ta živi v Sloveniji. Po nekaj letih življenja v Franciji, kamor sta uvažala kavo s svoje plantaže v Braziliji, se je Jaime Talbot z ženo Binho pred dobrim letom in pol preselil v Goriška Brda. V Kozani sta kupila hotel z enim najlepših razgledov na to slovensko pokrajino, njuno teraso pa že krasita tudi dva glinena lonca s sadikami kave. Obiskala ju je Andreja Čokl.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Alejandro Rodriguez Diaz del Real Grbec je lektor na Oddelku za romanski jezik in književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je poliglot – govori špansko, nemško, angleško, francosko, italijansko, grško in slovensko. Slovenščino se je začel učiti že pred selitvijo k nam leta 2005, svoj prvi slovar je kupil v Nemčiji, kjer je živel prej. Na začetku ga je stalno nosil s seboj.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov