Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Barbara Tanze je rojena v Nemčiji nemško-švicarskemu paru

30.10.2018


Barbara Tanze je rojena v Nemčiji nemško-švicarskemu paru, poročena je z Italijanom, že 12 let pa živi v okolici Cerknice

Barbara Camille Tanze je rojena v Münchnu nemško-švicarskemu paru. Poročena je z Italijanom, ki je hkrati slovenski zamejec. Dokler ni prišla v Slovenijo je živela v Nemčiji, Švici ter ZDA. Pestra mešanica in zato ni nič čudnega, da pravi, da se počuti predvsem Evropejko. Diplomirala je iz solo petja ter pevske pedagogike. Dolgo je nastopala kot operna in koncertna pevka ter igralka, že nekaj let pa se ukvarja predvsem s poučevanjem – tako petja, kot dikcije in pravilnega dihanja. Z družino živi v bližini Cerknice, kamor se je preselila naključno.

Evropa oz. neke vrste nevtralna lokacija med njej bližnjima Nemčijo in Švico ter moževo domovino Italijo je bila destinacija, ki sta jo želela poiskati, ko sta iskala lokacijo za svojo poroko. Tako sta tudi prišla do Slovenije:

“Želela sva, da vsi potujejo. Imava star atlas Slovenije iz leta 1980. Odprla sva ga na naključni strani, na slepo položila prst in potem sva se poročila v Škoflji Loki.”

Ob prvem obisku Slovenije jo je očarala predvsem narava. Zato sta se z možem odločila, da si pri nas osnujeta dom. Barbara pravi, da se je slovensko pričela učiti že pred selitvijo, koreniteje pa potem, ko se je preselila. Zelo rada govori zborno, zato jo včasih narečje, ki ga govorijo domačini v bližini Cerknice, kjer živi z družino, kar malo preseneti: “Sem včasih, ko sem jih poslušala, stala tam z odprtimi usti. Sploh če sem slišala besede, kot sta “vojgen” ali “želejzu. Imajo pa tudi kar precej besed iz nemščine.” In prav s pomočjo maternega jezika je rešila tudi kakšno zagato:

“Ko smo obnavljali hišo in imeli delavce v hiši, je bil pri nas tudi parketarja. Poskušal mi je dopovedati, da potrebuje čopič. A jaz te besede takrat nisem poznala. Zato mi je poskusil pokazati z rokami, da je to nekaj dolgega in da gre spodaj tako narazen. Mislila sem, da je to tisto, kar potrebuješ za stranišče (guma za odmaševanje oz. vakum guma). In sem šla iskat in sem bila cela ponosna, da razumem, kaj želi od mene. Pa me je nato samo gledal in rekel: “Jaz rabim pinsel!” In jaz sem bila potem tako – pa zakaj nisi prej tega povedal v nemščini?!”

Barbari je v Sloveniji poleg narave zelo všeč tudi umirjeno okolje, občutek varnosti, to, da lahko včasih hišo pustiš tudi odprto. Ima zelo prijazne sosede, ki jim že od začetka tu in tam kot darilo na dom prinesejo hrano, ki so jo pridelali. Pravi, da so slovenski vrtci organizirani veliko bolje kot v Nemčiji ali Švici. Izboljšala bi se lahko le slovenska komunikacija, poudarja: “Ljudje nimajo odprete komunikacije, ni radovednosti. Iz Švice in še posebej Francije sem navajena tudi bolj formalnih odnosov. Vsi se pozdravljajo z gospod ali gospa. Prav tako se tam v trgovini vedno nasmehnejo in prijazno pozdravijo, ko prideš, saj so veseli, da ti bodo lahko kaj prodali. Tu pa tega ni.”


Drugi pogled

405 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Barbara Tanze je rojena v Nemčiji nemško-švicarskemu paru

30.10.2018


Barbara Tanze je rojena v Nemčiji nemško-švicarskemu paru, poročena je z Italijanom, že 12 let pa živi v okolici Cerknice

Barbara Camille Tanze je rojena v Münchnu nemško-švicarskemu paru. Poročena je z Italijanom, ki je hkrati slovenski zamejec. Dokler ni prišla v Slovenijo je živela v Nemčiji, Švici ter ZDA. Pestra mešanica in zato ni nič čudnega, da pravi, da se počuti predvsem Evropejko. Diplomirala je iz solo petja ter pevske pedagogike. Dolgo je nastopala kot operna in koncertna pevka ter igralka, že nekaj let pa se ukvarja predvsem s poučevanjem – tako petja, kot dikcije in pravilnega dihanja. Z družino živi v bližini Cerknice, kamor se je preselila naključno.

Evropa oz. neke vrste nevtralna lokacija med njej bližnjima Nemčijo in Švico ter moževo domovino Italijo je bila destinacija, ki sta jo želela poiskati, ko sta iskala lokacijo za svojo poroko. Tako sta tudi prišla do Slovenije:

“Želela sva, da vsi potujejo. Imava star atlas Slovenije iz leta 1980. Odprla sva ga na naključni strani, na slepo položila prst in potem sva se poročila v Škoflji Loki.”

Ob prvem obisku Slovenije jo je očarala predvsem narava. Zato sta se z možem odločila, da si pri nas osnujeta dom. Barbara pravi, da se je slovensko pričela učiti že pred selitvijo, koreniteje pa potem, ko se je preselila. Zelo rada govori zborno, zato jo včasih narečje, ki ga govorijo domačini v bližini Cerknice, kjer živi z družino, kar malo preseneti: “Sem včasih, ko sem jih poslušala, stala tam z odprtimi usti. Sploh če sem slišala besede, kot sta “vojgen” ali “želejzu. Imajo pa tudi kar precej besed iz nemščine.” In prav s pomočjo maternega jezika je rešila tudi kakšno zagato:

“Ko smo obnavljali hišo in imeli delavce v hiši, je bil pri nas tudi parketarja. Poskušal mi je dopovedati, da potrebuje čopič. A jaz te besede takrat nisem poznala. Zato mi je poskusil pokazati z rokami, da je to nekaj dolgega in da gre spodaj tako narazen. Mislila sem, da je to tisto, kar potrebuješ za stranišče (guma za odmaševanje oz. vakum guma). In sem šla iskat in sem bila cela ponosna, da razumem, kaj želi od mene. Pa me je nato samo gledal in rekel: “Jaz rabim pinsel!” In jaz sem bila potem tako – pa zakaj nisi prej tega povedal v nemščini?!”

Barbari je v Sloveniji poleg narave zelo všeč tudi umirjeno okolje, občutek varnosti, to, da lahko včasih hišo pustiš tudi odprto. Ima zelo prijazne sosede, ki jim že od začetka tu in tam kot darilo na dom prinesejo hrano, ki so jo pridelali. Pravi, da so slovenski vrtci organizirani veliko bolje kot v Nemčiji ali Švici. Izboljšala bi se lahko le slovenska komunikacija, poudarja: “Ljudje nimajo odprete komunikacije, ni radovednosti. Iz Švice in še posebej Francije sem navajena tudi bolj formalnih odnosov. Vsi se pozdravljajo z gospod ali gospa. Prav tako se tam v trgovini vedno nasmehnejo in prijazno pozdravijo, ko prideš, saj so veseli, da ti bodo lahko kaj prodali. Tu pa tega ni.”


04.06.2019

Sinan Kuzer iz Turčije

Po osmih letih ustvarjanja v domači Turčiji sta oblikovalca, zakonca Irem in Sinan Kuzer v Sloveniji našla svoj dom in v Ljubljani odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer prepoznate njuna »ulična« oblačila, za katera pravita, da kažejo njun osebni pogled na svet. Darja Pograjc pa je preverila, kakšen je njun pogled na življenje v Sloveniji. Drugi pogled danes o turščini, delavni etiki in štrukljih.


28.05.2019

Drugi pogled

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


21.05.2019

Drugi pogled

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


14.05.2019

Kim Camara iz Sierre Leone

Zahodnoafriška država Sierra Leone je bila v 18. stoletju pomembno središče čezatlantskega trga s sužnji, danes pa sta glavna gospodarska panoga te države rudarstvo in trgovina z diamanti. Njeno ime izhaja iz portugalskega imena za pokrajino – Serra Leoa; dobesedni prevod tega je Levja gora. Iz prestolnice Sierre Leone – Freetowna, ki ga je podjetje Sierra Leone Company leta 1792 ustanovilo kot dom za temnopolte Britance, ki so se bojevali pod britansko zastavo v ameriški vojni za neodvisnost – prihaja 23-letna Kim Camara. Že 16 let živi v Ljubljani, težave, ki jih je imela ob prihodu, pa so jo spodbudile, da je pri nas odprla prvi frizerski salon za urejanje afriškega tipa las. Tudi o tem, predvsem pa o razlikah med Slovenijo in Sierro Leone, pozneje. Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.


07.05.2019

Drugi pogled

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


30.04.2019

“Jaz sem ‘makaronar’, ti imaš pa traktor.”

Naredili smo izračun (po Googlovem zemljevidu). Izhodišče: Cortina d'Ampezzo. Cilj: Krtina D'Ampezzo. Oddaljenost je približno 300 km ali 4 ure vožnje z avtomobilom. Torino pa je od Krtine, v kateri že 12 let živi Roberto Monas, še bolj oddaljen. Kaj imata skupnega Cortina in Krtina d'Ampezzo? Zakaj Slovenke hodijo na tečaj italijanščine, Slovenci pa na tečaj nemščine? Kaj je »kočerja« in zakaj mi Slovenci ne znamo skuhati testenin?


23.04.2019

Ernesto Gainza iz Venezuele

Ko ti nekdo v matični državi reče: »Joj, to je pa tako slovensko,« potem veš, da je privajanje na novo državo uspešno. Ta stavek je od sorodnikov slišal tudi Ernesto Gainza. Odkar živi v Sloveniji, namreč s seboj na potovanje vedno vzame copate, te nosi tudi v stanovanju v Venezueli, ko obišče družino. Trikratni Guinnessov rekorder je lani na Kaninu prvič v življenju pri 40 letih obul smuči, v Bovcu pa prvič začutil željo, da bi se ustalil in poiskal parcelo za hiško. Verjetno je za ekstremnega športnika, kaskaderja in poklicnega padalca to adrenalinsko središče ob Soči res kraj, kjer mu nikoli ni dolgčas.


16.04.2019

Richard Matondo Kimpala, ponovitev

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


09.04.2019

“En sendvič, prosim. Z 200 gramov salame.”

Anika Dziewior Pavlin ne mara, če kdo reče, da sta poljščina in slovenščina podobna jezika ter da je zato učenje lažje


02.04.2019

“Vsaj na tri leta rabim Buenos Aires”

Bea Tomšič Amon se je slovenskima staršema rodila v argentinski prestolnici Buenos Aires. V več milijonskem mestu je preživela otroštvo in mladost, prvo potovanje v Slovenijo pa je bilo darilo staršev ob zaključku študija arhitekture. Zaradi želje po študiju na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani je tukaj ostala. V Sloveniji živi že 30 let z vmesno štiriletno prekinitvijo.


26.03.2019

Gruzijec Tamazi Nozadze

K nam je prišel iz večini Slovencev precej nepoznane države z nenavadnim jezikom in posebno pisavo. Kljub temu, da živi na podeželju, kjer so tujci bolj izjema kot pravilo, Gruzijec Tamazi Nozadze vedno poudari, kako lepo so ga sprejeli domačini. Tu se on in njegova družina počutijo odlično, v resnici ima le en velik problem, kot pravi sam - zaradi prijaznih ljudi in številnih novih prijateljev mu vedno primanjkuje časa. Se pa čas marsikomu ustavi v njegovi gruzijski restavraciji na obrobju Ljubljane, kjer ga je obiskala Andreja Čokl.


19.03.2019

Čeh Vojta Hemala

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.03.2019

” A boste kavo, lepotica? Kave ne, potico pa bi.”

Ime mesta Aarburg v kantonu Aargau v osrčju Švice vam verjetno ne pove prav veliko. Veliko bližje so nam Habsburžani, ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, ki je velik pečat pustila tudi na naših tleh. In če niste vedeli Habsburžani izvirajo prav iz tega švicarskega kantona, iz mesta Aarburg, ki je od precej večjega Basla oddaljen 40 kilometrov, pa prihaja tudi Esther Kompare. Dolgo časa je bila vpeta v svet bančništva, pozneje je delala na matičnem uradu, po upokojitvi pa je Švico zamenjala za Slovenijo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za njeno selitev kriva ljubezen. Življenje v Sloveniji označuje z besedico »luksuz«, hkrati pa je v naši državi prepoznala številne neizkoriščene možnosti, prepričana je, da bi politiki morali narediti precej več, da se nam ne bi dogajal »beg možganov«. Kakšne so možnosti, da Slovenija nekoč postane druga Švica?


05.03.2019

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.02.2019

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.02.2019

Irene Debeljak, Filipini

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.02.2019

Minyoung Chang, Koreja

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


05.02.2019

Manas Mussapirov, Kazahstan

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


29.01.2019

Tetyana Makara, Ukrajina

Tetyana Makara iz mesta Stryi v okolici Lvova v Ukrajini je v Slovenijo prišla pred 11 leti. Poročila se je namreč s Slovencem, ki pa ga je spoznala v svoji domovini, med njegovim obiskom te nekdanje sovjetske republike. Kot je povedala kolegici Andreji Čokl, je Slovenijo brez večjih težav sprejela kot svojo novo domovino. Kadar se v njej vendarle prebudi domotožje, pa si pomaga z ukrajinsko hrano in pogovorom z ostalimi priseljenci iz držav nekdanje Sovjetske zveze. Teh v Sloveniji ni malo in radi se ustavijo v ruski trgovinici sredi Ljubljane, kjer Tetyana prodaja rusko hrano in druge izdelke iz Rusiji bližnjih dežel.


22.01.2019

Mehičan Miguel Eckles Gomez

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 12 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov