Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po osmih letih ustvarjanja v domači Turčiji sta oblikovalca, zakonca Irem in Sinan Kuzer v Sloveniji našla svoj dom in v Ljubljani odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer prepoznate njuna »ulična« oblačila, za katera pravita, da kažejo njun osebni pogled na svet. Darja Pograjc pa je preverila, kakšen je njun pogled na življenje v Sloveniji. Drugi pogled danes o turščini, delavni etiki in štrukljih.
Oblikovalca Sinan in Irem Kuzer sta se iz Carigrada v Ljubljano preselila pred dvema letoma
Sinan in Irem Kuzer sta se po osmih letih ustvarjanja v domačem Carigradu preselila v Ljubljano in odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer lahko prepoznate znamko Polypop in ulična oblačila, ki jih oblikujeta.
O tem, da bi selila svoj posel iz Carigrada v Evropo, sva razmišljala že prej. Najprej sva pomislila na Berlin ali Barcelono. Sva se pa bala, da je mentaliteta tam enaka kot v Carigradu – gre namreč za veliki evropski metropoli. Na koncu sva se odločila za Slovenijo. Prepričala naju je zaradi odlične lege, saj imava nekaj poslovnih povezav z Avstrijo, Italijo in Nemčijo.
“Sem sva prišla pred dvema letoma, trgovino pa nama je uspelo odpreti po šestih mesecih, kar mislim, da je sprejemljivo,” še doda Sinan.
K nama prihajajo tako 16-letni fantje kot tudi 75-letne babice, ki iščejo darila za vnuke, pa nikoli nimamo težav v komunikaciji. Imava dve najljubši zgodbi. Prva je o babici, ki je kupila enako srajco zase in za vnuka. Druga pa je bila, spomnim se celo imena, Vida, dvakrat je prišla po darilo za vnuka. Ker mu je bilo oblačilo preveliko, nama ga je kar podarila nazaj. Ob tem pa dejala, da je to njena želja, saj na naju gleda kot na svoja vnuka.
Medtem ko v Carigradu življenje in delo med prazniki in koncih tedna tečeta po ustaljenih tirnicah, torej predvsem delovno, pa je med državnimi prazniki v Sloveniji vse zaprto.
Tudi ob nekaterih nedeljah in praznikih sva imela odprto. Nekega dne naju je obiskal sosed in preveril, kako to, da delava. Ko je moški ugotovil, da nisva Slovenca, pa nama je povedal, da je očitno imela njegova žena prav. Ona mu je namreč rekla, da gotovo nisva domačina, saj je najina trgovina vedno odprta.
Slovenci sicer kar hitro ugotovimo, da sta z ženo Turka, saj zaradi turških telenovel prepoznamo zven turškega jezika.
In potem po navadi vprašajo, kako se telenovela konča – kaj se bo zgodilo z mlado nevesto in kaj se bo zgodilo s čednim glavnim junakom. Ampak žal ne moreva pomagati, ker telenovel ne gledava.
Kaj bi svojim znancem, družini in prijateljem Sinan priporočil, če bi obiskali Slovenijo? Očitno štruklje.
Obožujem sladko in vaši štruklji me ubijajo. Vse vrste štrukljev – slani, sladki – vsi so odlični. Nisem pa jih še poskušal narediti.
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Po osmih letih ustvarjanja v domači Turčiji sta oblikovalca, zakonca Irem in Sinan Kuzer v Sloveniji našla svoj dom in v Ljubljani odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer prepoznate njuna »ulična« oblačila, za katera pravita, da kažejo njun osebni pogled na svet. Darja Pograjc pa je preverila, kakšen je njun pogled na življenje v Sloveniji. Drugi pogled danes o turščini, delavni etiki in štrukljih.
Oblikovalca Sinan in Irem Kuzer sta se iz Carigrada v Ljubljano preselila pred dvema letoma
Sinan in Irem Kuzer sta se po osmih letih ustvarjanja v domačem Carigradu preselila v Ljubljano in odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer lahko prepoznate znamko Polypop in ulična oblačila, ki jih oblikujeta.
O tem, da bi selila svoj posel iz Carigrada v Evropo, sva razmišljala že prej. Najprej sva pomislila na Berlin ali Barcelono. Sva se pa bala, da je mentaliteta tam enaka kot v Carigradu – gre namreč za veliki evropski metropoli. Na koncu sva se odločila za Slovenijo. Prepričala naju je zaradi odlične lege, saj imava nekaj poslovnih povezav z Avstrijo, Italijo in Nemčijo.
“Sem sva prišla pred dvema letoma, trgovino pa nama je uspelo odpreti po šestih mesecih, kar mislim, da je sprejemljivo,” še doda Sinan.
K nama prihajajo tako 16-letni fantje kot tudi 75-letne babice, ki iščejo darila za vnuke, pa nikoli nimamo težav v komunikaciji. Imava dve najljubši zgodbi. Prva je o babici, ki je kupila enako srajco zase in za vnuka. Druga pa je bila, spomnim se celo imena, Vida, dvakrat je prišla po darilo za vnuka. Ker mu je bilo oblačilo preveliko, nama ga je kar podarila nazaj. Ob tem pa dejala, da je to njena želja, saj na naju gleda kot na svoja vnuka.
Medtem ko v Carigradu življenje in delo med prazniki in koncih tedna tečeta po ustaljenih tirnicah, torej predvsem delovno, pa je med državnimi prazniki v Sloveniji vse zaprto.
Tudi ob nekaterih nedeljah in praznikih sva imela odprto. Nekega dne naju je obiskal sosed in preveril, kako to, da delava. Ko je moški ugotovil, da nisva Slovenca, pa nama je povedal, da je očitno imela njegova žena prav. Ona mu je namreč rekla, da gotovo nisva domačina, saj je najina trgovina vedno odprta.
Slovenci sicer kar hitro ugotovimo, da sta z ženo Turka, saj zaradi turških telenovel prepoznamo zven turškega jezika.
In potem po navadi vprašajo, kako se telenovela konča – kaj se bo zgodilo z mlado nevesto in kaj se bo zgodilo s čednim glavnim junakom. Ampak žal ne moreva pomagati, ker telenovel ne gledava.
Kaj bi svojim znancem, družini in prijateljem Sinan priporočil, če bi obiskali Slovenijo? Očitno štruklje.
Obožujem sladko in vaši štruklji me ubijajo. Vse vrste štrukljev – slani, sladki – vsi so odlični. Nisem pa jih še poskušal narediti.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Alejandro Rodriguez Diaz del Real Grbec je lektor na Oddelku za romanski jezik in književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je poliglot – govori špansko, nemško, angleško, francosko, italijansko, grško in slovensko. Slovenščino se je začel učiti že pred selitvijo k nam leta 2005, svoj prvi slovar je kupil v Nemčiji, kjer je živel prej. Na začetku ga je stalno nosil s seboj.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Prihaja iz Armenije, več kot 20 let je živel v Rusiji in ima tudi rusko državljanstvo. Njegovi naslednji postaji sta bila Češka in Ciper. Valery Arakelov sicer še vedno veliko potuje, a njegov dom je zadnja tri leta Slovenija. Leta 2013 je namreč kupil zdraviliški kompleks Rimskih term in sčasoma se je v našo deželo tudi preselil. Andreji Čokl je med drugim povedal, da se zdaj zbuja z najlepšim razgledom na svetu, nekoliko manj pa je navdušen nad našo davčno zakonodajo.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo je Jarmila Melinec prišla pred slabimi dvajsetimi leti – in to iz države, iz katere še nismo gostili sogovornika v torkovi oddaji Drugi pogled. Pa ni prišla od daleč – iz Češke, iz države, kjer so življenje, odnosi med ljudmi in razmerja med spoloma zelo podobni kot v Sloveniji. Vseeno to ne pomeni, da naše sogovornice v Sloveniji ni nič presenetilo. Da ne obstajajo razlike. Ali da ni bilo nikoli težko. Najtežje je bilo z zaposlitvijo in s pridobivanjem dokumentov ter dovoljenj za bivanje. Ko je namreč prišla v Slovenijo, tako naša država kot Češka še nista bili članici Evropske unije in so bili postopki “zateženi”, pravi veterinarka. Danes ne opravlja svojega poklica, temveč vodi podjetje, z družino pa živi na Gorenjskem. V Slovenijo jo je torej, tako kot mnoge druge, pripeljala ljubezen. Moža je spoznala na fakulteti v Brnu, kamor je za mesec dni prišel na prakso. Dovolj je bilo prvih 15 minut srečanja z njim, da se ji je življenje zasukalo v čisto drugo smer.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Drugem pogledu je gost Ernie Mendillo - Američan z italijansko-libanonskimi koreninami. V Slovenijo ga je pred dobrimi 20 leti zvabila ljubezen. Iz kozmopolitskega New Yorka je pristal na Gorenjskem in ob tem doživel kulturni šok. Danes iskreno pove, da je njegov dom Naklo. Je glasbenik in je pred petimi leti ustanovil skupino Help, tako imenovani »tribute band«, ki izredno uspešno – tako po odzivih občinstva kot tudi kritikov – v znak spoštovanja poustvarja glasbo Beatlov. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov