Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po osmih letih ustvarjanja v domači Turčiji sta oblikovalca, zakonca Irem in Sinan Kuzer v Sloveniji našla svoj dom in v Ljubljani odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer prepoznate njuna »ulična« oblačila, za katera pravita, da kažejo njun osebni pogled na svet. Darja Pograjc pa je preverila, kakšen je njun pogled na življenje v Sloveniji. Drugi pogled danes o turščini, delavni etiki in štrukljih.
Oblikovalca Sinan in Irem Kuzer sta se iz Carigrada v Ljubljano preselila pred dvema letoma
Sinan in Irem Kuzer sta se po osmih letih ustvarjanja v domačem Carigradu preselila v Ljubljano in odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer lahko prepoznate znamko Polypop in ulična oblačila, ki jih oblikujeta.
O tem, da bi selila svoj posel iz Carigrada v Evropo, sva razmišljala že prej. Najprej sva pomislila na Berlin ali Barcelono. Sva se pa bala, da je mentaliteta tam enaka kot v Carigradu – gre namreč za veliki evropski metropoli. Na koncu sva se odločila za Slovenijo. Prepričala naju je zaradi odlične lege, saj imava nekaj poslovnih povezav z Avstrijo, Italijo in Nemčijo.
“Sem sva prišla pred dvema letoma, trgovino pa nama je uspelo odpreti po šestih mesecih, kar mislim, da je sprejemljivo,” še doda Sinan.
K nama prihajajo tako 16-letni fantje kot tudi 75-letne babice, ki iščejo darila za vnuke, pa nikoli nimamo težav v komunikaciji. Imava dve najljubši zgodbi. Prva je o babici, ki je kupila enako srajco zase in za vnuka. Druga pa je bila, spomnim se celo imena, Vida, dvakrat je prišla po darilo za vnuka. Ker mu je bilo oblačilo preveliko, nama ga je kar podarila nazaj. Ob tem pa dejala, da je to njena želja, saj na naju gleda kot na svoja vnuka.
Medtem ko v Carigradu življenje in delo med prazniki in koncih tedna tečeta po ustaljenih tirnicah, torej predvsem delovno, pa je med državnimi prazniki v Sloveniji vse zaprto.
Tudi ob nekaterih nedeljah in praznikih sva imela odprto. Nekega dne naju je obiskal sosed in preveril, kako to, da delava. Ko je moški ugotovil, da nisva Slovenca, pa nama je povedal, da je očitno imela njegova žena prav. Ona mu je namreč rekla, da gotovo nisva domačina, saj je najina trgovina vedno odprta.
Slovenci sicer kar hitro ugotovimo, da sta z ženo Turka, saj zaradi turških telenovel prepoznamo zven turškega jezika.
In potem po navadi vprašajo, kako se telenovela konča – kaj se bo zgodilo z mlado nevesto in kaj se bo zgodilo s čednim glavnim junakom. Ampak žal ne moreva pomagati, ker telenovel ne gledava.
Kaj bi svojim znancem, družini in prijateljem Sinan priporočil, če bi obiskali Slovenijo? Očitno štruklje.
Obožujem sladko in vaši štruklji me ubijajo. Vse vrste štrukljev – slani, sladki – vsi so odlični. Nisem pa jih še poskušal narediti.
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Po osmih letih ustvarjanja v domači Turčiji sta oblikovalca, zakonca Irem in Sinan Kuzer v Sloveniji našla svoj dom in v Ljubljani odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer prepoznate njuna »ulična« oblačila, za katera pravita, da kažejo njun osebni pogled na svet. Darja Pograjc pa je preverila, kakšen je njun pogled na življenje v Sloveniji. Drugi pogled danes o turščini, delavni etiki in štrukljih.
Oblikovalca Sinan in Irem Kuzer sta se iz Carigrada v Ljubljano preselila pred dvema letoma
Sinan in Irem Kuzer sta se po osmih letih ustvarjanja v domačem Carigradu preselila v Ljubljano in odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer lahko prepoznate znamko Polypop in ulična oblačila, ki jih oblikujeta.
O tem, da bi selila svoj posel iz Carigrada v Evropo, sva razmišljala že prej. Najprej sva pomislila na Berlin ali Barcelono. Sva se pa bala, da je mentaliteta tam enaka kot v Carigradu – gre namreč za veliki evropski metropoli. Na koncu sva se odločila za Slovenijo. Prepričala naju je zaradi odlične lege, saj imava nekaj poslovnih povezav z Avstrijo, Italijo in Nemčijo.
“Sem sva prišla pred dvema letoma, trgovino pa nama je uspelo odpreti po šestih mesecih, kar mislim, da je sprejemljivo,” še doda Sinan.
K nama prihajajo tako 16-letni fantje kot tudi 75-letne babice, ki iščejo darila za vnuke, pa nikoli nimamo težav v komunikaciji. Imava dve najljubši zgodbi. Prva je o babici, ki je kupila enako srajco zase in za vnuka. Druga pa je bila, spomnim se celo imena, Vida, dvakrat je prišla po darilo za vnuka. Ker mu je bilo oblačilo preveliko, nama ga je kar podarila nazaj. Ob tem pa dejala, da je to njena želja, saj na naju gleda kot na svoja vnuka.
Medtem ko v Carigradu življenje in delo med prazniki in koncih tedna tečeta po ustaljenih tirnicah, torej predvsem delovno, pa je med državnimi prazniki v Sloveniji vse zaprto.
Tudi ob nekaterih nedeljah in praznikih sva imela odprto. Nekega dne naju je obiskal sosed in preveril, kako to, da delava. Ko je moški ugotovil, da nisva Slovenca, pa nama je povedal, da je očitno imela njegova žena prav. Ona mu je namreč rekla, da gotovo nisva domačina, saj je najina trgovina vedno odprta.
Slovenci sicer kar hitro ugotovimo, da sta z ženo Turka, saj zaradi turških telenovel prepoznamo zven turškega jezika.
In potem po navadi vprašajo, kako se telenovela konča – kaj se bo zgodilo z mlado nevesto in kaj se bo zgodilo s čednim glavnim junakom. Ampak žal ne moreva pomagati, ker telenovel ne gledava.
Kaj bi svojim znancem, družini in prijateljem Sinan priporočil, če bi obiskali Slovenijo? Očitno štruklje.
Obožujem sladko in vaši štruklji me ubijajo. Vse vrste štrukljev – slani, sladki – vsi so odlični. Nisem pa jih še poskušal narediti.
V četrtek 20. julija bodo v severozahodni Južni Ameriki praznovali. Na ta dan leta 1810 je Kolumbija razglasila neodvisnost od Španije. Prav o tej državi nam bo tokrat pripovedoval sogovornik v rubriki Drugi pogled. To je Alexander Niño Ruiz. V Slovenijo ga je pred desetimi leti prinesla ljubezen do Slovenke in do kave. Prav ta pijača je rdeča nit skorajda vsakega pogovora v majhni prodajalni v Stari Ljubljani, ki jo imata skupaj s ženo šele zadnjih nekaj mesecev. Kot je povedal, Kolumbijci svoje kave sploh ne poznajo, čeprav so znani po njej, Slovenci pa smo za razliko od njih ob dobri kavi sposobni uživati ure in ure.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Režiserka gledaliških predstav in oper je v Sloveniji že od svojega 8. leta starosti, a sta Rusija in odhod v novo okolje pustila v njenem življenju globok pečat.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Tulipani, mlini na veter, ravnina, liberalna politika na področju prostitucije, splavov in uživanja marihuane ter amsterdamska rdeča četrt so najpogostejše asociacije Slovencev ob omembi Nizozemske. Na kaj pa pomislijo Nizozemci ob omembi Slovenije? Tudi to bomo slišali v današnjem Drugem pogledu, gost katerega je Ronald Erwin Martijn Korthouwer. Produktni vodja ene od slovenskih farmacevtskih družb je pri nas že skoraj 10 let. O tem, kaj pri nas najbolj pogreša in na katerih področjih je Slovenija boljša od Nizozemske, se je z Ronaldom Korthouwerjem pogovarjala Andreja Gradišar.
Naš današnji sogovornik prihaja iz Burkina Fasa. Država je bila do leta 1960 poznana kot francoska kolonija Zgornja Volta, njeno današnje ima pa v prevodu pomeni dežela pokončnih oziroma poštenih ljudi. Je celinska država, ki leži v Zahodni Afriki in ima nekaj več kot 18 milijonov prebivalcev. Potovanja tja slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve zaradi ugrabitev, kriminala in pogostih ropov odsvetuje. Iz te države prihaja umetnik Issiaka Sanou, ki je v Sloveniji že skoraj 10 let, ukvarja pa se z igranjem na tradicionalna afriška tolkala. Burkinafaščevo zgodbo nam bo predstavila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Emmanouil Santorinaios prihaja iz Aten, v Ljubljani živi od oktobra 2014. K nam se je priselil, saj je tu dobil službo in to kljub temu, da se Grki v Sloveniji soočajo s prepričanji, da so leni, da nikoli ne delajo, da vse dni le sedijo na soncu in uživajo. Manolis, kot tudi kličejo Grka, pravi, da ta prepričanja ne držijo in dodaja, da so Grki tudi po raziskavi OECD-ja eden bolj delovnih narodov v Evropi. Zelo zaposlen je tudi naš sogovornik, ki pa si je kljub temu vzel čas za pogovor. Več o svoji službi ter o tem, kako dobro je spoznal Slovenijo v dveh letih in pol kolikor živi pri nas, pa v nadaljevanju. Tokratni Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov