Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po osmih letih ustvarjanja v domači Turčiji sta oblikovalca, zakonca Irem in Sinan Kuzer v Sloveniji našla svoj dom in v Ljubljani odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer prepoznate njuna »ulična« oblačila, za katera pravita, da kažejo njun osebni pogled na svet. Darja Pograjc pa je preverila, kakšen je njun pogled na življenje v Sloveniji. Drugi pogled danes o turščini, delavni etiki in štrukljih.
Oblikovalca Sinan in Irem Kuzer sta se iz Carigrada v Ljubljano preselila pred dvema letoma
Sinan in Irem Kuzer sta se po osmih letih ustvarjanja v domačem Carigradu preselila v Ljubljano in odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer lahko prepoznate znamko Polypop in ulična oblačila, ki jih oblikujeta.
O tem, da bi selila svoj posel iz Carigrada v Evropo, sva razmišljala že prej. Najprej sva pomislila na Berlin ali Barcelono. Sva se pa bala, da je mentaliteta tam enaka kot v Carigradu – gre namreč za veliki evropski metropoli. Na koncu sva se odločila za Slovenijo. Prepričala naju je zaradi odlične lege, saj imava nekaj poslovnih povezav z Avstrijo, Italijo in Nemčijo.
“Sem sva prišla pred dvema letoma, trgovino pa nama je uspelo odpreti po šestih mesecih, kar mislim, da je sprejemljivo,” še doda Sinan.
K nama prihajajo tako 16-letni fantje kot tudi 75-letne babice, ki iščejo darila za vnuke, pa nikoli nimamo težav v komunikaciji. Imava dve najljubši zgodbi. Prva je o babici, ki je kupila enako srajco zase in za vnuka. Druga pa je bila, spomnim se celo imena, Vida, dvakrat je prišla po darilo za vnuka. Ker mu je bilo oblačilo preveliko, nama ga je kar podarila nazaj. Ob tem pa dejala, da je to njena želja, saj na naju gleda kot na svoja vnuka.
Medtem ko v Carigradu življenje in delo med prazniki in koncih tedna tečeta po ustaljenih tirnicah, torej predvsem delovno, pa je med državnimi prazniki v Sloveniji vse zaprto.
Tudi ob nekaterih nedeljah in praznikih sva imela odprto. Nekega dne naju je obiskal sosed in preveril, kako to, da delava. Ko je moški ugotovil, da nisva Slovenca, pa nama je povedal, da je očitno imela njegova žena prav. Ona mu je namreč rekla, da gotovo nisva domačina, saj je najina trgovina vedno odprta.
Slovenci sicer kar hitro ugotovimo, da sta z ženo Turka, saj zaradi turških telenovel prepoznamo zven turškega jezika.
In potem po navadi vprašajo, kako se telenovela konča – kaj se bo zgodilo z mlado nevesto in kaj se bo zgodilo s čednim glavnim junakom. Ampak žal ne moreva pomagati, ker telenovel ne gledava.
Kaj bi svojim znancem, družini in prijateljem Sinan priporočil, če bi obiskali Slovenijo? Očitno štruklje.
Obožujem sladko in vaši štruklji me ubijajo. Vse vrste štrukljev – slani, sladki – vsi so odlični. Nisem pa jih še poskušal narediti.
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Po osmih letih ustvarjanja v domači Turčiji sta oblikovalca, zakonca Irem in Sinan Kuzer v Sloveniji našla svoj dom in v Ljubljani odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer prepoznate njuna »ulična« oblačila, za katera pravita, da kažejo njun osebni pogled na svet. Darja Pograjc pa je preverila, kakšen je njun pogled na življenje v Sloveniji. Drugi pogled danes o turščini, delavni etiki in štrukljih.
Oblikovalca Sinan in Irem Kuzer sta se iz Carigrada v Ljubljano preselila pred dvema letoma
Sinan in Irem Kuzer sta se po osmih letih ustvarjanja v domačem Carigradu preselila v Ljubljano in odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer lahko prepoznate znamko Polypop in ulična oblačila, ki jih oblikujeta.
O tem, da bi selila svoj posel iz Carigrada v Evropo, sva razmišljala že prej. Najprej sva pomislila na Berlin ali Barcelono. Sva se pa bala, da je mentaliteta tam enaka kot v Carigradu – gre namreč za veliki evropski metropoli. Na koncu sva se odločila za Slovenijo. Prepričala naju je zaradi odlične lege, saj imava nekaj poslovnih povezav z Avstrijo, Italijo in Nemčijo.
“Sem sva prišla pred dvema letoma, trgovino pa nama je uspelo odpreti po šestih mesecih, kar mislim, da je sprejemljivo,” še doda Sinan.
K nama prihajajo tako 16-letni fantje kot tudi 75-letne babice, ki iščejo darila za vnuke, pa nikoli nimamo težav v komunikaciji. Imava dve najljubši zgodbi. Prva je o babici, ki je kupila enako srajco zase in za vnuka. Druga pa je bila, spomnim se celo imena, Vida, dvakrat je prišla po darilo za vnuka. Ker mu je bilo oblačilo preveliko, nama ga je kar podarila nazaj. Ob tem pa dejala, da je to njena želja, saj na naju gleda kot na svoja vnuka.
Medtem ko v Carigradu življenje in delo med prazniki in koncih tedna tečeta po ustaljenih tirnicah, torej predvsem delovno, pa je med državnimi prazniki v Sloveniji vse zaprto.
Tudi ob nekaterih nedeljah in praznikih sva imela odprto. Nekega dne naju je obiskal sosed in preveril, kako to, da delava. Ko je moški ugotovil, da nisva Slovenca, pa nama je povedal, da je očitno imela njegova žena prav. Ona mu je namreč rekla, da gotovo nisva domačina, saj je najina trgovina vedno odprta.
Slovenci sicer kar hitro ugotovimo, da sta z ženo Turka, saj zaradi turških telenovel prepoznamo zven turškega jezika.
In potem po navadi vprašajo, kako se telenovela konča – kaj se bo zgodilo z mlado nevesto in kaj se bo zgodilo s čednim glavnim junakom. Ampak žal ne moreva pomagati, ker telenovel ne gledava.
Kaj bi svojim znancem, družini in prijateljem Sinan priporočil, če bi obiskali Slovenijo? Očitno štruklje.
Obožujem sladko in vaši štruklji me ubijajo. Vse vrste štrukljev – slani, sladki – vsi so odlični. Nisem pa jih še poskušal narediti.
V tokratnem Drugem pogledu predstavljamo Liorja Kochavyja - Izraelca, ki je zaslužen za Odprto kuhno. Več o ideji za petkovo kulinarično tržnico, ki je pred 3 leti svoje mesto našla na ljubljanskem Pogačarjevem trgu, se od tam razširila še v Celje in Koper, 25. maja pa se bo premierno predstavila v Novi Gorici, v naslednjih minutah, ko boste med drugim izvedeli tudi, kakšne so razlike med Slovenci in Izraelci ter kakšno paniko lahko povzroči avgustovsko neurje. Prispevek je pripravila Andreja Gradišar, prevode je prebral Jure Franko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Ali veste, kje so Komori? Naj vas že kar takoj malo usmerimo: južna polobla, vzhodno od Afrike, blizu Madagaskarja … Tam, v Indijskem oceanu, leži otočje in ena izmed najmajših, a tudi najgosteje naseljenih državic na svetu. Ima 800 tisoč prebivalcev, skoraj polovica jih je mlajših od 15 let. S Komorov prihaja Djonas Ahmed Abdillah (na fotografiji na desni), ki že 6 let živi v Sloveniji. Razlog: ljubezen in družina.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Sanskriti Kumar je polovico svojega življenja preživela v Indiji, polovico pa v svoji novi domovini Sloveniji. Je študentka ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki govori v štajerskem narečju. 21-letno dekle, ki se je pri desetih letih z očetom in sestro preselilo v Slovenijo. Indijka, ki ne mara čaja, čeprav prihaja iz države, kjer je pitje časa skoraj svet obred. Poliglotka, ki se želi v Indijo vračati na obisk, živeti pa tam najbrž ne bi več mogla. Ženska, ki o svojih izkušnjah o zamenjavi domovine in napetih družinskih odnosih piše knjigo. Več o njej, njenem pogledu na Slovenijo in Slovence ter o Indiji izveste v oddaji Drugi pogled.
Inacio Bintchende je prišel v Slovenijo še v času nekdanje Jugoslavije. Študiral je gozdarstvo in bil prepričan, da se bo po študiju vrnil domov v Gvinejo Bisao. Tako je tik pred diplomo domov že poslal knjige in druge svoje stvari. Potem pa so mu ponudili magistrski študij. Ostal je pri nas, se zaljubil, dobil otroke, ustanovil Afriški center v Sloveniji , televizijski gledalci pa so si ga zapomnili kot Janeza Belino.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Ko se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. Z njim se Špela Šebenik ni pogovarjala le o športu, temveč tudi o vremenu, ki ima na Slovence po njegovem mnenju velik vpliv, ter o aktualnih družbenih razmerah v Sloveniji in Braziliji.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Pieris je majhno mesto ob Soči v Italiji, 9 kilometrov oddaljeno od morja in 9 od Tržica oz. Monfalconeja. Od tam prihaja naša sogovornica - Lucia Lo Cascio. 18-letnica nima slovenskih korenin, a je vseeno povezana s Slovenijo. Pred dobrim letom je prišla v Ljubljano, kjer obiskuje 4. letnik Gimnazije Poljane, in kljub svoji mladosti točno ve, kaj bi v življenju rada počela - postala bi rada zdravnica brez meja, saj rada potuje. V življenju ne izbira lažjih poti, to dokazuje njena odločitev, da se šola v Ljubljani, in njena izbira maturitetnih predmetov. Da bi dobila čim več točk, ki jih potrebuje za vpis na študij medicine, bo namreč pisala test iz slovenščine kot maternega jezika. Lucia je tudi ena izmed junakinj 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti?. Na Televiziji Slovenija jo boste lahko videli marca, slišali pa jo boste že v tokratnem Drugem pogledu.
Bosno in Hercegovino je med vojnami na Balkanu v 90-ih letih zapustila polovica prebivalcev – več kot 2 milijona. Starši našega mladega sogovornika v oddaji Drugi pogled so si novo življenje ustvarili v Veliki Britaniji, zato sam zase pravi, da je Bosanec v Angliji. Tibor Babić je Slovenijo sicer poznal že prej – ko so se z družino vsako poletje z avtom peljali na počitnice v Bosno, so prevozili tudi našo državo. Oktobra pa je kot študent prvič prišel v Ljubljano. Njegova slovenščina je še začinjena z bosanskim naglasom, kdaj ga zanese tudi na angleščino. Z vnetim rolerjem in tudi enim izmed junakov 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti? Televizije Slovenija, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Drugem pogledu na Prvem programu Radia Slovenija smo tokrat obiskali Novo mesto. Vodja in gonilna sila tamkajšnjega teniškega kluba je Čeh Jiři Volt. Po dveh tednih življenja v novi državi je takratni punci napisal dolgo pismo, da niti slučajno ne bo ostal tukaj in se bo vrnil na Češko. Stvari so se obrnile in tukaj živi že od leta 1998. Z njim se je pogovarjala Nataša Rašl.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Američan Noah Charney, pisatelj in prevajalec, ki ga je v Slovenijo pripeljalo navdušenje nad Plečnikovo arhitekturo, zadržala pa Slovenka, s katero si je v Kamniku ustvaril družino. Med drugim upa, da ga bo tašča naučila priprave slovenskega žganja, in bo lahko sodeloval na kamniškem tekmovanju za najboljši šnops. Sicer pa velik promotor Slovenije - zapise o lepotah naše dežele objavlja tudi na Twitterju pod #slovenology. Pripravlja Darja Pograjc.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov