Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po osmih letih ustvarjanja v domači Turčiji sta oblikovalca, zakonca Irem in Sinan Kuzer v Sloveniji našla svoj dom in v Ljubljani odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer prepoznate njuna »ulična« oblačila, za katera pravita, da kažejo njun osebni pogled na svet. Darja Pograjc pa je preverila, kakšen je njun pogled na življenje v Sloveniji. Drugi pogled danes o turščini, delavni etiki in štrukljih.
Oblikovalca Sinan in Irem Kuzer sta se iz Carigrada v Ljubljano preselila pred dvema letoma
Sinan in Irem Kuzer sta se po osmih letih ustvarjanja v domačem Carigradu preselila v Ljubljano in odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer lahko prepoznate znamko Polypop in ulična oblačila, ki jih oblikujeta.
O tem, da bi selila svoj posel iz Carigrada v Evropo, sva razmišljala že prej. Najprej sva pomislila na Berlin ali Barcelono. Sva se pa bala, da je mentaliteta tam enaka kot v Carigradu – gre namreč za veliki evropski metropoli. Na koncu sva se odločila za Slovenijo. Prepričala naju je zaradi odlične lege, saj imava nekaj poslovnih povezav z Avstrijo, Italijo in Nemčijo.
“Sem sva prišla pred dvema letoma, trgovino pa nama je uspelo odpreti po šestih mesecih, kar mislim, da je sprejemljivo,” še doda Sinan.
K nama prihajajo tako 16-letni fantje kot tudi 75-letne babice, ki iščejo darila za vnuke, pa nikoli nimamo težav v komunikaciji. Imava dve najljubši zgodbi. Prva je o babici, ki je kupila enako srajco zase in za vnuka. Druga pa je bila, spomnim se celo imena, Vida, dvakrat je prišla po darilo za vnuka. Ker mu je bilo oblačilo preveliko, nama ga je kar podarila nazaj. Ob tem pa dejala, da je to njena želja, saj na naju gleda kot na svoja vnuka.
Medtem ko v Carigradu življenje in delo med prazniki in koncih tedna tečeta po ustaljenih tirnicah, torej predvsem delovno, pa je med državnimi prazniki v Sloveniji vse zaprto.
Tudi ob nekaterih nedeljah in praznikih sva imela odprto. Nekega dne naju je obiskal sosed in preveril, kako to, da delava. Ko je moški ugotovil, da nisva Slovenca, pa nama je povedal, da je očitno imela njegova žena prav. Ona mu je namreč rekla, da gotovo nisva domačina, saj je najina trgovina vedno odprta.
Slovenci sicer kar hitro ugotovimo, da sta z ženo Turka, saj zaradi turških telenovel prepoznamo zven turškega jezika.
In potem po navadi vprašajo, kako se telenovela konča – kaj se bo zgodilo z mlado nevesto in kaj se bo zgodilo s čednim glavnim junakom. Ampak žal ne moreva pomagati, ker telenovel ne gledava.
Kaj bi svojim znancem, družini in prijateljem Sinan priporočil, če bi obiskali Slovenijo? Očitno štruklje.
Obožujem sladko in vaši štruklji me ubijajo. Vse vrste štrukljev – slani, sladki – vsi so odlični. Nisem pa jih še poskušal narediti.
403 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Po osmih letih ustvarjanja v domači Turčiji sta oblikovalca, zakonca Irem in Sinan Kuzer v Sloveniji našla svoj dom in v Ljubljani odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer prepoznate njuna »ulična« oblačila, za katera pravita, da kažejo njun osebni pogled na svet. Darja Pograjc pa je preverila, kakšen je njun pogled na življenje v Sloveniji. Drugi pogled danes o turščini, delavni etiki in štrukljih.
Oblikovalca Sinan in Irem Kuzer sta se iz Carigrada v Ljubljano preselila pred dvema letoma
Sinan in Irem Kuzer sta se po osmih letih ustvarjanja v domačem Carigradu preselila v Ljubljano in odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer lahko prepoznate znamko Polypop in ulična oblačila, ki jih oblikujeta.
O tem, da bi selila svoj posel iz Carigrada v Evropo, sva razmišljala že prej. Najprej sva pomislila na Berlin ali Barcelono. Sva se pa bala, da je mentaliteta tam enaka kot v Carigradu – gre namreč za veliki evropski metropoli. Na koncu sva se odločila za Slovenijo. Prepričala naju je zaradi odlične lege, saj imava nekaj poslovnih povezav z Avstrijo, Italijo in Nemčijo.
“Sem sva prišla pred dvema letoma, trgovino pa nama je uspelo odpreti po šestih mesecih, kar mislim, da je sprejemljivo,” še doda Sinan.
K nama prihajajo tako 16-letni fantje kot tudi 75-letne babice, ki iščejo darila za vnuke, pa nikoli nimamo težav v komunikaciji. Imava dve najljubši zgodbi. Prva je o babici, ki je kupila enako srajco zase in za vnuka. Druga pa je bila, spomnim se celo imena, Vida, dvakrat je prišla po darilo za vnuka. Ker mu je bilo oblačilo preveliko, nama ga je kar podarila nazaj. Ob tem pa dejala, da je to njena želja, saj na naju gleda kot na svoja vnuka.
Medtem ko v Carigradu življenje in delo med prazniki in koncih tedna tečeta po ustaljenih tirnicah, torej predvsem delovno, pa je med državnimi prazniki v Sloveniji vse zaprto.
Tudi ob nekaterih nedeljah in praznikih sva imela odprto. Nekega dne naju je obiskal sosed in preveril, kako to, da delava. Ko je moški ugotovil, da nisva Slovenca, pa nama je povedal, da je očitno imela njegova žena prav. Ona mu je namreč rekla, da gotovo nisva domačina, saj je najina trgovina vedno odprta.
Slovenci sicer kar hitro ugotovimo, da sta z ženo Turka, saj zaradi turških telenovel prepoznamo zven turškega jezika.
In potem po navadi vprašajo, kako se telenovela konča – kaj se bo zgodilo z mlado nevesto in kaj se bo zgodilo s čednim glavnim junakom. Ampak žal ne moreva pomagati, ker telenovel ne gledava.
Kaj bi svojim znancem, družini in prijateljem Sinan priporočil, če bi obiskali Slovenijo? Očitno štruklje.
Obožujem sladko in vaši štruklji me ubijajo. Vse vrste štrukljev – slani, sladki – vsi so odlični. Nisem pa jih še poskušal narediti.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Cristina Gabriela Pinto Droga Mazovec prihaja iz drugega največjega portugalskega mesta Porta in v Sloveniji živi od leta 2001. Je predsednica Društva slovensko-portugalskega prijateljstva, ki združuje okoli 40 Portugalcev. Kot pravi, se, zaradi majhnega števila Portugalcev, ki bivajo pri nas, vsi poznajo med seboj. Največ jih živi v Ljubljani, nekaj še v Mariboru in Ajdovščini, večina pa je v Slovenijo prišla oziroma tu ostala zaradi ljubezni. Ljubezen je nekoliko vplivala tudi na Gabrielino odločitev o selitvi v Slovenijo, a veliko pomembnejšo vlogo je imelo izobraževanje. Več boste izvedeli v naslednjih minutah v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
Čeprav njegov priimek pomeni: tisti, ki se bori z levi, tokratni gost oddaje Drugi pogled ne prihaja iz države, kjer v naravi živijo levi. Prihaja iz dežele, kjer je glavna nevarnost človek – in njegovo orožje. Iz Sirije. 22-letni Rami Subaie je Sirec, a ima dvojno državljanstvo – tudi slovenskega. Dobil ga je zaradi očeta. Ta se je na študij odpravil v Italijo, a pristal v na fakulteti za farmacijo v Zagrebu. Tam je spoznal Ramijevo mamo, ki je iz Bosne na Hrvaško prišla delat. Skupaj sta se nato preselila v Rogaško Slatino. Po več letih dela je lahko zaprosil za takrat jugoslovansko državljanstvo, po odcepitvi pa avtomatično, ker je živel v Sloveniji, dobil slovensko. Tudi Rami ima tako dvojno državljanstvo. Da je, ko je bil star 17 let in je moral zapustiti Sirijo, prišel v Slovenijo, torej ni naključje.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Njeno ime v kirgiščini pomeni mesečev cvet, njen priimek brez rusificirane končnice pa v muslimanskem svetu modrec. Aigul Hakimova torej prihaja iz Kirgizije, v Sloveniji živi 15 let, dela v turizmu, je mati, ki s svojim otrokom govori slovensko, in aktivistka, občutljiva na nepravičnosti v družbi. V zadnjem času v javnosti nastopa kot predstavnica Socialnega centra Rog in uporabnica Tovarne Rog, v Drugem pogledu pa smo jo spoznali v nekoliko drugačni luči.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
“Fajn se je smejati drugemu, to je priljubljena rekreacija.” To je odgovor stand-up komika Perice Jerkovića na vprašanje, zakaj se Slovenci radi smejimo vicem o Bosancih. Eden največjih poznavalcev stand-up komedije v Sloveniji, ki na tem področju deluje že 13 let, se je namreč iz Bosne v Slovenijo preselil v času vojne. V Koper je prišel z družino, a brez vsega – brez denarja, materialnih dobrin, dokumentov, brez poznanstev. Kako je biti begunec?
V tokratnem Drugem pogledu predstavljamo Liorja Kochavyja - Izraelca, ki je zaslužen za Odprto kuhno. Več o ideji za petkovo kulinarično tržnico, ki je pred 3 leti svoje mesto našla na ljubljanskem Pogačarjevem trgu, se od tam razširila še v Celje in Koper, 25. maja pa se bo premierno predstavila v Novi Gorici, v naslednjih minutah, ko boste med drugim izvedeli tudi, kakšne so razlike med Slovenci in Izraelci ter kakšno paniko lahko povzroči avgustovsko neurje. Prispevek je pripravila Andreja Gradišar, prevode je prebral Jure Franko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Ali veste, kje so Komori? Naj vas že kar takoj malo usmerimo: južna polobla, vzhodno od Afrike, blizu Madagaskarja … Tam, v Indijskem oceanu, leži otočje in ena izmed najmajših, a tudi najgosteje naseljenih državic na svetu. Ima 800 tisoč prebivalcev, skoraj polovica jih je mlajših od 15 let. S Komorov prihaja Djonas Ahmed Abdillah (na fotografiji na desni), ki že 6 let živi v Sloveniji. Razlog: ljubezen in družina.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov