Po osmih letih ustvarjanja v domači Turčiji sta oblikovalca, zakonca Irem in Sinan Kuzer v Sloveniji našla svoj dom in v Ljubljani odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer prepoznate njuna »ulična« oblačila, za katera pravita, da kažejo njun osebni pogled na svet. Darja Pograjc pa je preverila, kakšen je njun pogled na življenje v Sloveniji. Drugi pogled danes o turščini, delavni etiki in štrukljih.

Oblikovalca Sinan in Irem Kuzer sta se iz Carigrada v Ljubljano preselila pred dvema letoma

Sinan in Irem Kuzer sta se po osmih letih ustvarjanja v domačem Carigradu preselila v Ljubljano in odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer lahko prepoznate znamko Polypop in ulična oblačila, ki jih oblikujeta.

O tem, da bi selila svoj posel iz Carigrada v Evropo, sva razmišljala že prej. Najprej sva pomislila na Berlin ali Barcelono. Sva se pa bala, da je mentaliteta tam enaka kot v Carigradu – gre namreč za veliki evropski metropoli. Na koncu sva se odločila za Slovenijo. Prepričala naju je zaradi odlične lege, saj imava nekaj poslovnih povezav z Avstrijo, Italijo in Nemčijo.

“Sem sva prišla pred dvema letoma, trgovino pa nama je uspelo odpreti po šestih mesecih, kar mislim, da je sprejemljivo,” še doda Sinan.

K nama prihajajo tako 16-letni fantje kot tudi 75-letne babice, ki iščejo darila za vnuke, pa nikoli nimamo težav v komunikaciji. Imava dve najljubši zgodbi. Prva je o babici, ki je kupila enako srajco zase in za vnuka. Druga pa je bila, spomnim se celo imena, Vida, dvakrat je prišla po darilo za vnuka. Ker mu je bilo oblačilo preveliko, nama ga je kar podarila nazaj. Ob tem pa dejala, da je to njena želja, saj na naju gleda kot na svoja vnuka.

Medtem ko v Carigradu življenje in delo med prazniki in koncih tedna tečeta po ustaljenih tirnicah, torej predvsem delovno, pa je med državnimi prazniki v Sloveniji vse zaprto.

Tudi ob nekaterih nedeljah in praznikih sva imela odprto. Nekega dne naju je obiskal sosed in preveril, kako to, da delava. Ko je moški ugotovil, da nisva Slovenca, pa nama je povedal, da je očitno imela njegova žena prav. Ona mu je namreč rekla, da gotovo nisva domačina, saj je najina trgovina vedno odprta.

Slovenci sicer kar hitro ugotovimo, da sta z ženo Turka, saj zaradi turških telenovel prepoznamo zven turškega jezika.

In potem po navadi vprašajo, kako se telenovela konča – kaj se bo zgodilo z mlado nevesto in kaj se bo zgodilo s čednim glavnim junakom. Ampak žal ne moreva pomagati, ker telenovel ne gledava.

Kaj bi svojim znancem, družini in prijateljem Sinan priporočil, če bi obiskali Slovenijo? Očitno štruklje.

Obožujem sladko in vaši štruklji me ubijajo. Vse vrste štrukljev – slani, sladki – vsi so odlični. Nisem pa jih še poskušal narediti.