Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste poleti spustili možgane na pašo in se vam niti sanja ne, kaj je počela znanost, medtem ko ste bili vi na počitnicah? Dogajalo se je veliko – tako tam zgoraj na astronomskih skalah, kot v skritem nanosvetu. Odkrili so tekočo vodo na Marsu, človeštvo je razvilo predmet, ki bo potoval najhitreje doslej, spet so potrdili Higgsov bozon, več kot kvadratni kilometer velika ledena konstelacija senzorjev na Antarktiki pa je naposled dala prve razburljive rezultate. Pripovedujeta Maja Ratej in Luka Hvalc.
Od odkritja tekoče vode na Marsu do kubičnega kilometra velike ledene kocke na Antarktiki; osvetljujemo znanstvene presežke zadnjih mesecev
Ste poleti spustili možgane na pašo in se vam niti sanja ne, kaj je počela znanost, medtem ko ste bili vi na počitnicah? Dogajalo se je veliko – tako tam zgoraj na astronomskih skalah kot v skritem nanosvetu.
Na Marsu, ki smo ga lahko poleti gledali še posebej od blizu, so poleti odkrili tekočo vodo. Kot so v uradnem briefingu sporočili v Italijanski vesoljski agenciji, se namreč posnetkov svetleče plasti, ki so jih dobili z južnega pola Marsa, se ne da razložiti na noben drug način, kot da sklepamo, da je pod ledom tekoča voda. Na južnem polu Marsa naj bi bilo jezero tekoče vode, podobnim jezerom, kakršna najdemo pod ledom na Antarktiki.
Na Marsu je sicer poleti divjal globalen vihar, ki je zadimil dobršen del planeta. Ena od Nasinih sond Opportunity, ki se je bila med viharjem v stanju hibernacije, je v nevarnosti, da se iz nje ne zbudi več. Nasa je ta teden začela 45-dnevni poskus, da z njo znova vzpostavi stik.
Znanstveniki v Cernu so šest let po odkritju Higgsovega bozona potrdili razpad tega osnovnega delca na dva osnovna delca, imenovana kvark b. Ko so pred šestimi leti sporočili, da so dokazali Higgsov bozon, se je izkazalo, da so dokaz našli na zelo nepričakovan oz. manj verjeten način. Zadnjih nekaj let so skušali narediti isto stvar, a to na način, ki je statistično veliko bolj verjeten. Več nam je pojasnil vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu prof. Marko Mikuž.
Z Zemlje smo k Soncu poslali novo sondo Parker, ki bo postala najhitreje potujoče telo, kar so jih kdaj izdelale človeške roke. Po zasuku okoli Venere naj bi sonda Sonce dosegla v začetku novembra in ga v naslednjih sedmih letih 24-krat obkrožila. Najbližje mu bo, ko bo od njega oddaljena le 6 milijonov kilometrov, kar pomeni, da bo letela tudi skozi Sončevo korono. Kot je ob tem pojasnil astrofizik prof. Tomaž Zwitter, bodo skušali znanstveniki s to misijo dobiti podrobnejše odgovore o Sončevi koroni in zakaj je ta tako vroča, upajo tudi, da bodo spoznali podrobnejše zakonitosti Sončevega vetra.
Odkritje povezave med nevtrini in supermasivnimi črnimi luknjami oziroma blazerji je poleti precej odmevalo, revija Science ga je izpostavila tudi na naslovnici kot nov uspešen primer tako imenovane večglasniške astronomije, ki bo v prihodnje utirala pot novim odkritjem na področju astrofizike. Do zdaj so informacije o vesolju dobivali po večini le s pomočjo svetlobe, v zadnjih letih pa izkoriščajo tudi druge vire. Eden takih so na primer gravitacijski valovi, za kar so lani podelili tudi Nobelovo nagrado za fiziko; no, najnovejše odkritje pa dokazuje, da je mogoče informacije o vesolju zbirati tudi s pomočjo nevtrinov in elektromagnetnega sevanja. V tej mednarodni skupini je sodelovala tudi dr. Gabrijela Zaharijaš z novogoriške univerze.
Konec avgusta so sporočili, da so odkrili nov tip čivčne celice, kakršnega doslej še niso našli pri miših ali drugih laboratorijskih živalih. Celico so poimenovali šipkovi nevroni, dajejo pa upanje, da imamo ljudje vendar povsem čisto svoj tip celic. Novico komentira nevrolog profesor Zvezdan Pirtošek:
Našli so prve pristne dokaze o tem, da so se Neandertalci parili z Denisovci in imeli skupne potomce. Analiza DNA Neandertalcev, Denisovcev in nas je v preteklosti pokazala, da so se vse tri podvrste med seboj srečevale in občasno tudi imele potomce. V genskem zapisu današnjih ljudi (neafriških populacij) namreč dobimo tako dele genetskega zapisa Neandertalcev, kot tudi Denisovcev. Glede na to je bilo pričakovano, da je do stikov prihajalo tudi med Denisovci in Neandertalci, a verjetnost, da bi kadarkoli uspeli dobiti dejanski fosilni ostanek, ki bi to potrdil je bila skorajda nična, nam je pojasnila profesorica na Biotehniški fakulteti dr. Petra Golja. Že samo za Denisovce je namreč na voljo le par kostnih ostankov, pri čemer vsi pripadajo samo štirim posameznikom, tako da sploh še ne vemo, kako so Denisovci dejansko izgledali. Da bi jim uspelo najti kostne ostanke posameznika, čigar starši pripadajo obema podvrstama, je bilo zato skoraj onkraj predstavljivega. Do tega poletja.V jami Denisova so našli ostanke ženske, ki je že dobila vzdevek Denny, katere mama je bila Neandertalka, oče pa Denisovec.
Morda še ena zanimivost o Denny: Mitohondrijska DNA, majhen delček dednine, ki se deduje samo po materini liniji, kaže, da je Denny precej bolj sorodna Neandertalcem, ki so bivali v jami Vindija, torej na Hrvaškem, kot pa Neandertalcem, katerih fosilne ostanke so našli v jami Denisova. To med drugim kaže na to, da življenjski prostor Neandertalcev ni bil lokalno omejen, pač pa, da so potovali po precej velikem ozemlju.
Paleoarheologi so med izkopavanji v Jordaniji našli več kot 14 000 let stare ostanke drobtin. To je najstarejši kruh, doslej so namreč predvidevali, da je bil kruh na jedilniku šele nekaj tisoč let pozneje. Poljedelska revolucija se je namreč začela šele 2000 let pozneje. Zanimivo je zlasti to, kako so delali ta kruh. Takrat še niso imeli udomačenih žitaric. To so bile divje rastline, do katerih so morali hoditi na desetine kilometrov daleč, da so jih našli dovolj, poleg tega je bilo izjemno naporno zbirati zrnje. Tovrstne sorte zrnja niso odstopile tako rade, treba se je bilo kar namučiti, da si ga izluščil.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Ste poleti spustili možgane na pašo in se vam niti sanja ne, kaj je počela znanost, medtem ko ste bili vi na počitnicah? Dogajalo se je veliko – tako tam zgoraj na astronomskih skalah, kot v skritem nanosvetu. Odkrili so tekočo vodo na Marsu, človeštvo je razvilo predmet, ki bo potoval najhitreje doslej, spet so potrdili Higgsov bozon, več kot kvadratni kilometer velika ledena konstelacija senzorjev na Antarktiki pa je naposled dala prve razburljive rezultate. Pripovedujeta Maja Ratej in Luka Hvalc.
Od odkritja tekoče vode na Marsu do kubičnega kilometra velike ledene kocke na Antarktiki; osvetljujemo znanstvene presežke zadnjih mesecev
Ste poleti spustili možgane na pašo in se vam niti sanja ne, kaj je počela znanost, medtem ko ste bili vi na počitnicah? Dogajalo se je veliko – tako tam zgoraj na astronomskih skalah kot v skritem nanosvetu.
Na Marsu, ki smo ga lahko poleti gledali še posebej od blizu, so poleti odkrili tekočo vodo. Kot so v uradnem briefingu sporočili v Italijanski vesoljski agenciji, se namreč posnetkov svetleče plasti, ki so jih dobili z južnega pola Marsa, se ne da razložiti na noben drug način, kot da sklepamo, da je pod ledom tekoča voda. Na južnem polu Marsa naj bi bilo jezero tekoče vode, podobnim jezerom, kakršna najdemo pod ledom na Antarktiki.
Na Marsu je sicer poleti divjal globalen vihar, ki je zadimil dobršen del planeta. Ena od Nasinih sond Opportunity, ki se je bila med viharjem v stanju hibernacije, je v nevarnosti, da se iz nje ne zbudi več. Nasa je ta teden začela 45-dnevni poskus, da z njo znova vzpostavi stik.
Znanstveniki v Cernu so šest let po odkritju Higgsovega bozona potrdili razpad tega osnovnega delca na dva osnovna delca, imenovana kvark b. Ko so pred šestimi leti sporočili, da so dokazali Higgsov bozon, se je izkazalo, da so dokaz našli na zelo nepričakovan oz. manj verjeten način. Zadnjih nekaj let so skušali narediti isto stvar, a to na način, ki je statistično veliko bolj verjeten. Več nam je pojasnil vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu prof. Marko Mikuž.
Z Zemlje smo k Soncu poslali novo sondo Parker, ki bo postala najhitreje potujoče telo, kar so jih kdaj izdelale človeške roke. Po zasuku okoli Venere naj bi sonda Sonce dosegla v začetku novembra in ga v naslednjih sedmih letih 24-krat obkrožila. Najbližje mu bo, ko bo od njega oddaljena le 6 milijonov kilometrov, kar pomeni, da bo letela tudi skozi Sončevo korono. Kot je ob tem pojasnil astrofizik prof. Tomaž Zwitter, bodo skušali znanstveniki s to misijo dobiti podrobnejše odgovore o Sončevi koroni in zakaj je ta tako vroča, upajo tudi, da bodo spoznali podrobnejše zakonitosti Sončevega vetra.
Odkritje povezave med nevtrini in supermasivnimi črnimi luknjami oziroma blazerji je poleti precej odmevalo, revija Science ga je izpostavila tudi na naslovnici kot nov uspešen primer tako imenovane večglasniške astronomije, ki bo v prihodnje utirala pot novim odkritjem na področju astrofizike. Do zdaj so informacije o vesolju dobivali po večini le s pomočjo svetlobe, v zadnjih letih pa izkoriščajo tudi druge vire. Eden takih so na primer gravitacijski valovi, za kar so lani podelili tudi Nobelovo nagrado za fiziko; no, najnovejše odkritje pa dokazuje, da je mogoče informacije o vesolju zbirati tudi s pomočjo nevtrinov in elektromagnetnega sevanja. V tej mednarodni skupini je sodelovala tudi dr. Gabrijela Zaharijaš z novogoriške univerze.
Konec avgusta so sporočili, da so odkrili nov tip čivčne celice, kakršnega doslej še niso našli pri miših ali drugih laboratorijskih živalih. Celico so poimenovali šipkovi nevroni, dajejo pa upanje, da imamo ljudje vendar povsem čisto svoj tip celic. Novico komentira nevrolog profesor Zvezdan Pirtošek:
Našli so prve pristne dokaze o tem, da so se Neandertalci parili z Denisovci in imeli skupne potomce. Analiza DNA Neandertalcev, Denisovcev in nas je v preteklosti pokazala, da so se vse tri podvrste med seboj srečevale in občasno tudi imele potomce. V genskem zapisu današnjih ljudi (neafriških populacij) namreč dobimo tako dele genetskega zapisa Neandertalcev, kot tudi Denisovcev. Glede na to je bilo pričakovano, da je do stikov prihajalo tudi med Denisovci in Neandertalci, a verjetnost, da bi kadarkoli uspeli dobiti dejanski fosilni ostanek, ki bi to potrdil je bila skorajda nična, nam je pojasnila profesorica na Biotehniški fakulteti dr. Petra Golja. Že samo za Denisovce je namreč na voljo le par kostnih ostankov, pri čemer vsi pripadajo samo štirim posameznikom, tako da sploh še ne vemo, kako so Denisovci dejansko izgledali. Da bi jim uspelo najti kostne ostanke posameznika, čigar starši pripadajo obema podvrstama, je bilo zato skoraj onkraj predstavljivega. Do tega poletja.V jami Denisova so našli ostanke ženske, ki je že dobila vzdevek Denny, katere mama je bila Neandertalka, oče pa Denisovec.
Morda še ena zanimivost o Denny: Mitohondrijska DNA, majhen delček dednine, ki se deduje samo po materini liniji, kaže, da je Denny precej bolj sorodna Neandertalcem, ki so bivali v jami Vindija, torej na Hrvaškem, kot pa Neandertalcem, katerih fosilne ostanke so našli v jami Denisova. To med drugim kaže na to, da življenjski prostor Neandertalcev ni bil lokalno omejen, pač pa, da so potovali po precej velikem ozemlju.
Paleoarheologi so med izkopavanji v Jordaniji našli več kot 14 000 let stare ostanke drobtin. To je najstarejši kruh, doslej so namreč predvidevali, da je bil kruh na jedilniku šele nekaj tisoč let pozneje. Poljedelska revolucija se je namreč začela šele 2000 let pozneje. Zanimivo je zlasti to, kako so delali ta kruh. Takrat še niso imeli udomačenih žitaric. To so bile divje rastline, do katerih so morali hoditi na desetine kilometrov daleč, da so jih našli dovolj, poleg tega je bilo izjemno naporno zbirati zrnje. Tovrstne sorte zrnja niso odstopile tako rade, treba se je bilo kar namučiti, da si ga izluščil.
V teh dneh, ko z neba pada voda zdaj v kapljicah zdaj v snežinkah, se bomo v Frekvenci X vprašali, od kod neki se je vsa ta voda sploh vzela. Da je Zemlja Modri planet, torej polna vode, vira življenja, se zdi samoumevno. Pa ni čisto tako. Če je vir življenja voda, kaj je vir vode?
Starejši si, boljši si. Tako kot vino. Kje pa, tole že dolgo ne velja več. Če je sploh kdaj veljalo. Ljudje si želimo biti večno mladi že desetletja. Kaj desetletja, stoletja, tisočletja. Že Grki so imeli boginjo mladosti Hebo, ki je stregla nektar bogovom na Olimpu in imela moč, da je nekomu podelila večno mladost. Iskanje recepta čudežnega napitka, ki bi nas odrešil muk staranja, se seveda ni posrečilo v obdobju našega življenja, mitološke zgodbe so sicer zgodbe, realnost pa je napredna medicina, ki je vse bliže tako imenovanemu vrelcu mladosti.
Dober mesec je minil, kar smo začeli z novo shemo delitve časa, kot rečemo koledarju. V Frekvenci X smo tokrat v čas umeščali zgodovinske dogodke in najdbe, preverili, kako so se širile novice in se spraševali, na kakšen način so na zgodovino vplivali mrki, kako so jih beležili, napovedovali, o njih poročali ter kako nam pomagajo datirati stare kronike.
Otroci se začnejo govora učiti že takoj ob rojstvu, najprej samo poslušajo in analizirajo glasove, ki jih slišijo. Po šestem mesecu začnejo spuščati glasove, prve besede izrečejo po prvem letu starosti. Kaj se dogaja v možganih otrok, kako se prilagodijo različnim dražljajem in zakaj so se sposobni naučiti več različnih jezikov hkrati? Preverjamo v večjezičnih družinah, na mednarodni šoli in se pogovarjamo s slovensko nevroznanstvenico dr. Najo Ferjan Ramirez.
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Z vsadki v senzoričnem delu možganske skorje lahko paraliziran človek pridobi senzorično povratno informacijo iz roke in tisto, česar se dotakne, dejansko čuti. Kako je to mogoče in do kam sega komunikacija med človeškim telesom in robotskimi udi, smo preverili v oddaji Frekvenca X. Sodelovali so: dr. Michael Boninger, Univerza v Pittsburgu dr. Marko Munih, Fakulteta za elektrotehniko Nathan Copeland, kvadriplegik Daniele Bellini, amputiranec
Rjave, zelene ali modre oči? Če bi imeli možnost poseči v genski material, bi si res želeli vplivati na lastnosti vašega sina ali hčere? Etične dileme so v sodobni znanosti vse bolj pogoste, meje pa vse bolj zabrisane. Pogledujemo v prihodnost in k robovom znanosti – kaj prinašajo prihodnja desetletja, kaj je realno mogoče in kaj bo še vedno znanstvena fantastika, kako bo spremenjeni svet (rast prebivalstva, podnebne spremembe, izumiranja vrst) vplival na odpiranje znanosti, kakšno moč ima znanstveni dumping in kako se z izzivi soočati z glavo in ne s populizmom. Sogovorniki: dr. Andrej Prša, dr. Toni Pustovrh, dr. Anže Županič in dr. Radovan Komel.
Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področjih genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljskih znanostih so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. V 2016-em smo segli dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka. Skozi znanstveni izbor ekipe oddaje Frekvenca X vas vodita Maja Ratej in Luka Hvalc.
Pred dobrim letom je ameriška astronomka dr. Tabetha Boyajian s sodelavci objavila članek, v katerem je predstavila nenavadne lastnosti zvezde KIC 9462852, ki so jo opazovali z Nasinim satelitom Kepler. Naslov njenega članka: "Kje je svetloba?" še vedno nima zanesljivega odgovora.
V naravi je več kot 170 tisoč živali, ki za lov ali obrambo ali druge namene uporabljajo strupe, nekateri so tako močni, da so lahko že v zelo majhnih odmerkih usodni za človeka. Najbolj kompleksni in tudi najnevarnejši so prav strupi kač, ki prizadenejo žrtvin živčni, mišični ali krvožilni sistem, nekatere kače, na primer južnoameriška suličarka, pa lahko izzovejo strahotno odmiranje tkiv. V tokratni Frekvenci X se podajamo v zanimiv svet živalskih strupov. Ugotavljamo tudi, da protistrupov, na primer proti ugrizu modrasa, na trgu sploh ni več, odstiramo pa tudi, kako pomembna zdravila, ki dandanes rešujejo na milijone življenj, temeljijo prav na kačjem in drugih strupih.
Ob dnevu boja proti AIDSu se bomo spomnili, kdo je bil grešni kozel, ki so ga pred več kot tridesetimi leti obtožili, da je v Združene države prinesel virus HIV, kje se je vse začelo in kakšne rezultate dajejo trenutne raziskave na tem področju. Znastveniki, med njimi tudi dr. Lucy Dorrell z oxfordske univerze, so razvili novo zdravilo, ki uniči virus HIV v celicah.
Glede na to, kako kratka so obdobja miru v zgodovini človeštva – če lahko o njih sploh govorimo – so sodobna dognanja nevroloških znanosti o določenih vidikih našega čutenja fascinantna. Nekatere najdbe namreč potrjujejo tezo, da se ljudem nasilje fizično upira. Verjetno ima s tem kaj opraviti dejstvo, da smo zaradi svoje biološke zasnove nagnjeni k sočutju. V naših možganih, pa tudi možganih nekaterih živali – se skrivajo tako imenovane zrcalne nevronske celice. Ti nevroni takrat, ko opazujemo določeno početje nekoga – na primer če se udari v koleno – sprožijo enake signale kot nevroni v možganih opazovanega. Kljub temu da smo se ljudje skozi evolucijo naučili sočutje učinkovito zatirati, smo po naravi empatični. Novodobna znanost torej v precejšnji meri pritrjuje slutnjam, ki so jih izrazili že nekateri starodavni filozofi. Gosti: Dr. Tomaž Grušovnik, docent na Univerzi za Primorskem Dr. Lenart Škof, religiolog Dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog
Slovenski biologi so odkrili, da imajo bakterije vpliv na razmnoževanje pajkov. Kako vplivajo na obnašanje drugih živali, je lahko morda od bakterij celo odvisno obnašanje ljudi? Gostji: Doc. dr. Simona Kralj Fišer in Dr. Alanna Collen.
Potresi, ki neprestano nastajajo na vsej zemeljski krogli, so neizčrpen vir znanstvenih raziskovanj, v katerih ostaja nerešenih še veliko ugank. Vzporednico zemeljski seizmologiji, ki s pomočjo potresnih valov razkriva notranjost Zemlje, bomo potegnili tudi s preostalimi planeti v Osončju in celo z zvezdami, kjer v okviru astroseizmologije preučujejo širjenje zvočnih valov, ki podobno kot tresenje na Zemlji, veliko pove o njihovi notranjosti in starosti.
Lani smo na svetu proizvedli več kot 42 milijonov ton odpadne elektronske opreme. Do leta 2018 naj bi se ta številka povečala na 50 milijonov ton. Velik delež e-odpadkov konča na odlagališčih držav tretjega sveta, kar številni plačajo tudi z zdravjem. Ena od komponent, ki jo zavržemo z e-odpadki, ki kot surovina hitro hlapi, je platina. Raziskovalec s Kemijskega inštituta dr. Nejc Hodnik je pred kratkim razvil način zelenega recikliranja te plemenite kovine in s tem nakazal pot, kako lahko k problematiki e-odpadkov pristopamo bolj odgovorno in z učinkovitimi rešitvami.
Morda res še ne diši po zimi, a prihajajo dnevi, ko marsikdo ne bo vohal ničesar. V Frekvenci X smo, preden se v njih naberejo prekomerne količine sluzi, odprli nosove in se prepustili zaznavanju vonjav.
Deset in deset ni dvajset. Če dodamo še 50, pa je enajst. Kaj je to? Z njimi smo se srečali že v otroštvu, z njimi se srečujemo v odrasli dobi in tudi v vsakdanjem življenju. Uganke so z nami že tisočletja, poznali so jih že stari Babilonci, Asirci in drugi, v našem okolju je gotovo najbolj znana med prastarimi ugankami biblična Samsonova uganka. Najsi bodo matematične ali besedne, rešljive ali celo nerešljive, imamo jih radi.
Živimo v dobi, ki jo obvladujejo prikriti vplivi na mnenje ljudi. Prepričevalske trike nam servirajo politiki, poslovneži, marketingarji, zavarovalniški agentje, morda celo naši šefi … Kako jih prepoznati in kako se z njimi konstruktivno soočati? Gostje: dr. James Garvey, filozof, avtor knjige Prepričevalci; dr.Stojan Pelko, nekdanji oglaševalec, publicist; Boštjan Videmšek, novinar Dela, protivojni poročevalec.
Poteka teden razglasitev dobitnikov Nobelovih nagrad, zato bomo tokratno Frekvenco X posvetili letošnjim nagrajencem na področju medicine, fizike in kemije ter pokomentirali njihova odkritja s pomočjo slovenskih strokovnjakov na podobnih področjih
Nad Višnjanom v hrvaški Istri stoji astronomski observatorij Tićan. Vodi ga Korado Korlević, ki je v svoji karieri odkril približno 1000 asteroidov, s pomočjo teleskopa v Višnjanu so bili odkriti tudi trije kometi, dva nosita ime prav po Korleviću. Kakšna je skrivnost istrskega lovca na asteroide in kako je Višnjan postal astronomsko središče, kjer se na kreativnih taborih učijo tudi nadarjeni otroci.
Neveljaven email naslov