Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gymnasium

01.07.2015

V Gymnasiumu bomo govorili o dveh zelo zanimivih temah. Kljub temu, da se je šolsko leto že končalo, pa to še ne pomeni, da so se s tem končale tudi možnosti, da širite svoja znanja z različnih področij. Tako imate skozi vse poletje na voljo mnogo takšnih in drugačnih poletnih izobraževalnih šol in taborov, na katerih lahko združite prijetno s koristnim. Mi smo ta teden obiskali Poletno šolo kemijskih znanosti, ki bo še do petka potekala na ljubljanski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. V drugem delu oddaje pa bomo v studiu Prvega gostili prejemnike letošnjih priznanj v natečaju Prostovoljec leta 2014. Te je Mladinski svet Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja razglasil v ponedeljek. Letos sta na natečaj prispeli 202 prijavi, priznanja pa so podelili v treh starostnih skupinah, poleg posameznikom, pa so priznanja podelili še za naj prostovoljski projekt, naj mladinski projekt, naj mladinsko voditeljico in priznanje za posebne dosežke na mladinskem področju.

Mladinski svet Slovenije je pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v ponedeljek razglasil prejemnike priznanj v natečaju Prostovoljec leta 2014. Letos sta na natečaj prispeli 202 prijavi, priznanja so podelili v treh starostnih skupinah. Poleg posameznikom so priznanja podelili še za naj prostovoljski projekt, naj mladinski projekt, naj mladinsko voditeljico oziroma voditelja in priznanje za posebne dosežke na mladinskem področju.

V studiu Prvega smo gostili prejemnico priznanja naj prostovoljka v starostni skupini do 19 let Emo Trobentar, prejemnico priznanja naj prostovoljka v starostni skupini od 20 do 30 let Nastjo Maver, prejemnika priznanja naj prostovoljec v starostni skupini od 20 do 30 let Amirja Crnojeviča in predstavnika Zveze tabornikov Slovenije, ki je omenjeni naziv prejela za projekt Obnovimo slovenske gozdove, Andreja Leniča. V začetku pogovora so strnili nekaj misli o tem, kako sami doživljajo prostovoljstvo in kje najdejo motivacijo za tovrstno delo.

‘Dobro se počutimo, ko to počnemo, lepo pa se počutimo tudi v družbi drugih prostovoljcev.’

‘Motiv je, da nekomu pomagamo, izboljšamo življenje, olajšamo okoliščine, ali pa nadgradimo kakovost življenja.’

 

‘Ja, greš tudi čez sebe, greš nekam, čeprav ti zmanjkuje časa za vse. Veš, da te bodo tam, kamor boš prišel, ljudje veseli. To obojestransko zadovoljstvo veliko pomeni.’

 

Prostovoljno delo s svojimi zgodbami vpliva tudi na razvoj osebnosti posameznika, ki se z njim ukvarja.

‘Predvsem utrdijo te te zadeve, vsaj moja izkušnja je taka. Začneš tudi ceniti tisto, kar imaš.’

 

V starostni skupini do 19 let je prejela naziv Naj prostovoljka Ema Trobentar iz Slovenske Bistrice na predlog Leo Kluba Slovenska Bistrica, in sicer za aktivno udejstvovanje v okviru Leo kluba Slovenska Bistrica. Ena izmed aktivnosti, ki izstopa, je njena ideja o Dnevu družin, ki je namenjen medgeneracijskemu povezovanju ter aktivnemu in kakovostnemu preživljanju prostega časa. Prav tako pa je aktivna tudi v okviru drugih organizacij in aktivno prispeva k gradnji boljše družbe. V minulem letu se je na spisku njenih aktivnosti znašlo zelo veliko različnih stvari.

‘Pravzaprav svojega dela ne vidim kot delo. To počneš, ker ti je všeč.’

 

V starostni skupini 20-30 let je prejela naziv Naj prostovoljka Nastja Maver iz Novega mesta na predlog Društva katoliških pedagogov Slovenije. Nastja je v okviru Društva katoliških pedagogov Slovenije aktivna v okviru programa človek za druge. V okviru programa izvaja prostovoljno delo v vrtcih, šolah in drugih ustanovah (Dom Janeza Levca in URI Soča). V letu 2014 je bila kot prostovoljka aktivna pri številnih organizacijah, kjer je opravljala različna prostovoljna dela: individualno delo z otroki, odraslimi, bila je spremljevalka na poletnih taborih, mentorica, izvajala je učno pomoč, vodila delavnice … Prostovoljstvo v njeno življenje vnaša najrazličnejše stvari.

‘Preprosto komaj čakam, da bom šla k tem ljudem, ki jih obiskujem, da jih bom videla. Če ne morem k njim zaradi različnih obveznosti, mi naše druženje zelo manjka.’

‘Strah me je bilo, kako bom te zgodbe nosila s seboj.’

 

 

V starostni skupini 20-30 let je prejel naziv Naj prostovoljec Amir Crnojevič iz Ljubljane na predlog Društva za otroke sveta. Amir je že več let aktiven v svojem lokalnem kot tudi mednarodnem okolju. Aktiven je v različnih organizacijah. V okviru Društva za otroke sveta je organiziral in odvodil mednarodni tabor v Gambiji. Prav tako pa je organiziral številne druge aktivnosti in bil prostovoljec pri različnih organizacijah.

‘Revščina ima v Afriki veliko več obrazov, kot bi si lahko mislili. Ljudje tam zares trpijo. Pomembno je tudi, da se prostovoljci na odhod ustrezno pripravijo, saj ko prideš tja, sledi hud kulturni šok.’

 

Ključno priznanje za kolektivno delo in naziv Naj prostovoljski projekt je prejel projekt Obnovimo slovenske gozdove, ki ga izvaja Zveza tabornikov Slovenije. Projekt je nastal kot izjemen odziv na katastrofalni žledolom lani februarja, poteka pa v sodelovanju z Zavodom za gozdove RS in drugimi partnerji. Namen projekta je ponovno pogozdovati tiste dele poškodovanega gozda, kjer po naravni poti to ni mogoče. V projekt je bilo vključenih 1600 prostovoljcev, ki so se pridružili akciji in zbrali sredstva za in posadili 50 000 sadik na skupno 23-ih lokacijah po Sloveniji in tako obnovili okrog 50 ha gozdov. V imenu Zveze tabornikov Slovenije se nam je v studiu pridružil Andrej Lenič, ki je pojasnil, da je projekt povezal zares ogromno število najrazličnejših ljudi.

‘Prvi rezultati so že vidni, vidi se, da so se drevesca dobro prijela, se navadila na zemljo.’

 

Za vso delo in prizadevanja se je v svojem govoru mladim prostovoljcem zahvalil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je dejal, da je naša družba zaradi njih in njihovega dela boljša.


Gymnasium

822 epizod


V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.

Gymnasium

01.07.2015

V Gymnasiumu bomo govorili o dveh zelo zanimivih temah. Kljub temu, da se je šolsko leto že končalo, pa to še ne pomeni, da so se s tem končale tudi možnosti, da širite svoja znanja z različnih področij. Tako imate skozi vse poletje na voljo mnogo takšnih in drugačnih poletnih izobraževalnih šol in taborov, na katerih lahko združite prijetno s koristnim. Mi smo ta teden obiskali Poletno šolo kemijskih znanosti, ki bo še do petka potekala na ljubljanski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. V drugem delu oddaje pa bomo v studiu Prvega gostili prejemnike letošnjih priznanj v natečaju Prostovoljec leta 2014. Te je Mladinski svet Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja razglasil v ponedeljek. Letos sta na natečaj prispeli 202 prijavi, priznanja pa so podelili v treh starostnih skupinah, poleg posameznikom, pa so priznanja podelili še za naj prostovoljski projekt, naj mladinski projekt, naj mladinsko voditeljico in priznanje za posebne dosežke na mladinskem področju.

Mladinski svet Slovenije je pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v ponedeljek razglasil prejemnike priznanj v natečaju Prostovoljec leta 2014. Letos sta na natečaj prispeli 202 prijavi, priznanja so podelili v treh starostnih skupinah. Poleg posameznikom so priznanja podelili še za naj prostovoljski projekt, naj mladinski projekt, naj mladinsko voditeljico oziroma voditelja in priznanje za posebne dosežke na mladinskem področju.

V studiu Prvega smo gostili prejemnico priznanja naj prostovoljka v starostni skupini do 19 let Emo Trobentar, prejemnico priznanja naj prostovoljka v starostni skupini od 20 do 30 let Nastjo Maver, prejemnika priznanja naj prostovoljec v starostni skupini od 20 do 30 let Amirja Crnojeviča in predstavnika Zveze tabornikov Slovenije, ki je omenjeni naziv prejela za projekt Obnovimo slovenske gozdove, Andreja Leniča. V začetku pogovora so strnili nekaj misli o tem, kako sami doživljajo prostovoljstvo in kje najdejo motivacijo za tovrstno delo.

‘Dobro se počutimo, ko to počnemo, lepo pa se počutimo tudi v družbi drugih prostovoljcev.’

‘Motiv je, da nekomu pomagamo, izboljšamo življenje, olajšamo okoliščine, ali pa nadgradimo kakovost življenja.’

 

‘Ja, greš tudi čez sebe, greš nekam, čeprav ti zmanjkuje časa za vse. Veš, da te bodo tam, kamor boš prišel, ljudje veseli. To obojestransko zadovoljstvo veliko pomeni.’

 

Prostovoljno delo s svojimi zgodbami vpliva tudi na razvoj osebnosti posameznika, ki se z njim ukvarja.

‘Predvsem utrdijo te te zadeve, vsaj moja izkušnja je taka. Začneš tudi ceniti tisto, kar imaš.’

 

V starostni skupini do 19 let je prejela naziv Naj prostovoljka Ema Trobentar iz Slovenske Bistrice na predlog Leo Kluba Slovenska Bistrica, in sicer za aktivno udejstvovanje v okviru Leo kluba Slovenska Bistrica. Ena izmed aktivnosti, ki izstopa, je njena ideja o Dnevu družin, ki je namenjen medgeneracijskemu povezovanju ter aktivnemu in kakovostnemu preživljanju prostega časa. Prav tako pa je aktivna tudi v okviru drugih organizacij in aktivno prispeva k gradnji boljše družbe. V minulem letu se je na spisku njenih aktivnosti znašlo zelo veliko različnih stvari.

‘Pravzaprav svojega dela ne vidim kot delo. To počneš, ker ti je všeč.’

 

V starostni skupini 20-30 let je prejela naziv Naj prostovoljka Nastja Maver iz Novega mesta na predlog Društva katoliških pedagogov Slovenije. Nastja je v okviru Društva katoliških pedagogov Slovenije aktivna v okviru programa človek za druge. V okviru programa izvaja prostovoljno delo v vrtcih, šolah in drugih ustanovah (Dom Janeza Levca in URI Soča). V letu 2014 je bila kot prostovoljka aktivna pri številnih organizacijah, kjer je opravljala različna prostovoljna dela: individualno delo z otroki, odraslimi, bila je spremljevalka na poletnih taborih, mentorica, izvajala je učno pomoč, vodila delavnice … Prostovoljstvo v njeno življenje vnaša najrazličnejše stvari.

‘Preprosto komaj čakam, da bom šla k tem ljudem, ki jih obiskujem, da jih bom videla. Če ne morem k njim zaradi različnih obveznosti, mi naše druženje zelo manjka.’

‘Strah me je bilo, kako bom te zgodbe nosila s seboj.’

 

 

V starostni skupini 20-30 let je prejel naziv Naj prostovoljec Amir Crnojevič iz Ljubljane na predlog Društva za otroke sveta. Amir je že več let aktiven v svojem lokalnem kot tudi mednarodnem okolju. Aktiven je v različnih organizacijah. V okviru Društva za otroke sveta je organiziral in odvodil mednarodni tabor v Gambiji. Prav tako pa je organiziral številne druge aktivnosti in bil prostovoljec pri različnih organizacijah.

‘Revščina ima v Afriki veliko več obrazov, kot bi si lahko mislili. Ljudje tam zares trpijo. Pomembno je tudi, da se prostovoljci na odhod ustrezno pripravijo, saj ko prideš tja, sledi hud kulturni šok.’

 

Ključno priznanje za kolektivno delo in naziv Naj prostovoljski projekt je prejel projekt Obnovimo slovenske gozdove, ki ga izvaja Zveza tabornikov Slovenije. Projekt je nastal kot izjemen odziv na katastrofalni žledolom lani februarja, poteka pa v sodelovanju z Zavodom za gozdove RS in drugimi partnerji. Namen projekta je ponovno pogozdovati tiste dele poškodovanega gozda, kjer po naravni poti to ni mogoče. V projekt je bilo vključenih 1600 prostovoljcev, ki so se pridružili akciji in zbrali sredstva za in posadili 50 000 sadik na skupno 23-ih lokacijah po Sloveniji in tako obnovili okrog 50 ha gozdov. V imenu Zveze tabornikov Slovenije se nam je v studiu pridružil Andrej Lenič, ki je pojasnil, da je projekt povezal zares ogromno število najrazličnejših ljudi.

‘Prvi rezultati so že vidni, vidi se, da so se drevesca dobro prijela, se navadila na zemljo.’

 

Za vso delo in prizadevanja se je v svojem govoru mladim prostovoljcem zahvalil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je dejal, da je naša družba zaradi njih in njihovega dela boljša.


21.06.2017

13. Plečnikov tabor Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana

Po koncu 13. interdisciplinarnega Plečnikovega tabora, ki je povezoval kemijo, biologijo, fiziko astronomijo in šport, so se nam v studiu pridružili dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana. Govorili smo o delavnicah, ki so se jih udeležili in kako je njihove aktivnosti povezalo tudi globalno učenje, ki je vedno pomembnejši povezovalni pristop pri širokem ozaveščanju mladih o okolju in trajnostnem razvoju.


14.06.2017

Srednja šola za gostinstvo in turizem kuha

Maturanti Srednje šole za gostinstvo in turizem Ljubljana so v zadnjih letih osvojili medalje, priznanja in nagrade za svoje delo, in to na državnih, mednarodnih in svetovnih tekmovanjih. Kako daleč seže slovenska kulinarika in kako spoštovana je v svetu, kje tik pred začetkom poletne sezone vidijo prihodnost slovenskega turizma in kakšne so njihove želje in njihovi cilji po končanem šolanju, slišite to sredo v oddaji Gymnasium, ki jo bo vodila Tadeja Bizilj.


07.06.2017

Pozor(!)ni za okolje

Ne le ločeno zbiranje odpadkov, zbiranje zamaškov in varčevanje z vodo in elektriko – dijaki so na področju varovanja okolja veliko bolj aktivni in iznajdljivi. Tako so na Gimnaziji Slovenj Gradec iz odpadnega olja in odsluženih skodelic nastale ReSvečke, na Gimnaziji MOste v Ljubljani pa so dijaki pripravili razstavo in prireditev Zmanjšaj ogljični odtis in zariši v srca EKOodtis. Poleg teh dveh šol je v Goodyearovi kampanji Pozor(!)ni za okolje sodelovalo še 31 drugih srednjih šol, vse pa so tudi to leto prispevale h krepitvi nacionalnega gibanja dijakov za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Kaj je sploh ogljični odtis in kako ga zmanjašati pa s strokovnjakinjo iz Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj.


03.06.2017

Znanstveni dosežki srednješolcev

Znanstveni dosežki srednješolcev 2017


02.06.2017

Srednješolski znanstveni dosežki 2017

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


17.05.2017

Fotograf - nevidni kronist vidnega

Hiper produkcija podob nas obdaja, hkrati pa naj bi še vedno veljalo, da imajo podobe takšno moč, da premikajo najbolj trdo v nas in seveda dokumentirajo, opozarjajo, sporočajo, ohranjajo spomin o pomembnih trenutkih naše zgodovine, tako intimne, kot splošne človeške. V tokratnem Gymnasiumu zato predstavljamo poklic fotografa z dijaki ljubljanske srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter priznano fotografinjo Manco Juvan. Avtorica oddaje je Liana Buršič


10.05.2017

Kakšna bi bila šola po okusu mladih?

Z gimnazijci o maturi, maturitetnem eseju, ki je med nekaterimi odraslimi zbudil ogorčenje, o tem, kaj gimnazija da mlademu človeku, kako bi jo spremenili po svojem okusu?


19.04.2017

GymnasIum - Esej: Krasni novi svet

Le še dobra dva tedna sta pred dijaki zadnjih letnikov srednjih šol do zrelostnega maturitetnega preizkusa. V četrtek, 4. maja, se namreč s šolskim esejem začenja spomladanski rok splošne mature. Več kot 7000 maturantov bo lahko izbiralo med interpretativnim in razpravljalnim esejem, ki pomeni kar polovico končne ocene iz slovenščine. Naslov letošnjega sklopa je Človek v kolesju sistema. Poleg romana Vladimirja Bartola Alamut, ki smo mu posvetili oddajo pred dvema tednoma, je obvezno čtivo tudi knjiga Aldousa Huxleyja: Krasni novi svet. O tem delu bomo govorili v današnji oddaji Gymnasium, ki jo bo vodila Tadeja Bizilj.


05.04.2017

Maturitetni esej 2017: Alamut

O letošnjem maturitetnem čtivu Alamut Vladimirja Bartola z mladimi in profesorico slovenščine Alenko Ocvirk Zelič z Gimnazije Vič.


08.02.2017

Muzikal sreča poezijo, prozo in Bilbi

Več kot 150 let je že minilo odlar je britanski avtor Lewis Carroll ustvaril znamenito pripoved Alica v čudežni deželi in s tem ključno delo nonsense, nesmiselne literature. Alica je do danes postala prava ikona, ki so ji posvetili številna druga umetniška dela in izdelke popularne kulture. Tudi muzikal! Alica v Čudežni deželi je fantazijski muzikal, poln humorja, besednih iger, virusa domišljije in obilice kultne glasbe, ki ga preprosto ne smete zamuditi pravijo ustvarjalci in nastopajoči, dijaki in dijakinje II. Gimnazije Maribor – English Student Theatra. Zasnovan je po istoimenski knjižni predlogi, gre pa za mojstrsko literaturo igrivih nesmislov, s katerimi Carroll načenja resna matematična, logična, filozofska in življenjska vprašanja. Nadvse priljubljeno delo je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja doživelo pravo obuditev. Veliko umetnikov in glasbenih ustvarjalcev tistega časa je našlo inspiracijo v zgodbi o deklici, ki nekega popoldneva zaspi na pikniku ob reki Temzi v viktorijanski Angliji. Slovenski ustvarjalci muzikala so tako pripravili glasbeno popotovanje skozi največje uspešnice rock & rolla glasbenih legend, kot so zasedbe The Beatles, The Who, Jefferson Airplane, Queen, The Rolling Stones, Talking Heads, Earth Wind and Fire, Tom Waits, Tom Jones, Nancy Sinatra in mnogih drugih. Muzikal ima dve dejanji in je v angleškem jeziku s slovenskimi podnapisi. V tokratnem Gymnasiumu se bomo poleg nastopajočih družili tudi z umetniško vodjo ter koreografinjo muzikala Alica v čudežni deželi Majo Pihler Stermecki, širši javnosti bolj znano kot pevko Bilbi, ne bo pa manjkalo niti doživeto brane poezije in proze ter tehtnih razmislekov o umetnosti in kulturi. Kot se na Slovenski kulturni praznik tudi spodobi! Prisluhnite nam v živo ali v posnetku z voditeljico in avtorico oddaje Liano Buršič


28.12.2016

O odnosu do temnopoltih ljudi in našem (ne)znanju o Afriki

Z mladimi in s posebnim gostom Maxom Zimanijem odpiramo prostor za pogovor o rasizmu in odnosu do Afrike. Max Zimani prihaja iz Zimbabveja, že več kot 30 let pa živi v Sloveniji. Ko je prišel v Evropo, so bili časi drugačni. Afriški študenti so namreč pogosto prihajali v Jugoslavijo po znanje, a pogosto s prevelikimi pričakovanji in popolno podobo o Evropi. Kakšen je bil odnos Slovencev do Afričanov takrat, kakšen je danes? Kako pomembna je barva kože danes in koliko sploh poznamo Afriko? Kaj zanima mlade? V oddaji Gymnasium podiramo meje …


09.11.2016

''Strip to identity''

V tokratni oddaji Gymnasium se bodo predstavili dijaki Gimnazije Antona Aškerca, ki skupaj s šolami iz sedmih drugih držav v okviru projekta Erasmus +, ustvarjajo strip. Njihov namen je približati narodno kulturno dediščino domačim in tujim mladim ter tako prisostvovati pri dvigu bralne pismenosti. Kako se skozi kulturno dediščino oblikujejo nacionalne identitete in zakaj je dobro, da poznamo tako svojo, kot tudi kulturno dediščino drugih evropskih držav in kakšno vlogo lahko pri tem odigra strip? O tem v sredo ob 20h.


02.11.2016

Mladi o (ne)enakosti spolov

Glede na to, da mladi danes živijo v času, v katerem so marsikatere pravice samoumevne, v javnosti pa se zadnje čase kar veliko govori o pravicah žensk, bomo z mladimi pod drobnogled vzeli odnose in enakost med spoloma. Kaj menijo mladi – so si ženske in moški enaki, imajo enake možnosti za kariero, kaj družba pričakuje od enih in drugih, kako na njihovo vlogo vpliva potrošništvo, katere pravice so tiste, brez katerih si sodobne, moderne družbe ne moremo več predstavljati? Kako se enakost ali pa neenakost odraža v njihovem življenju?


02.11.2016

(Ne)enakost spolov

Glede na to, da mladi danes živijo v času, v katerem so marsikatere pravice samoumevne, v javnosti pa se zadnje čase kar veliko govori o pravicah žensk, bomo z mladimi pod drobnogled vzeli odnose in (ne)enakost med spoloma. Kaj menijo mladi – so si ženske in moški enaki, imajo enake možnosti za kariero, kaj družba pričakuje od enih in drugih, kako na njihovo vlogo vpliva potrošništvo, katere pravice so tiste, brez katerih si sodobne, moderne družbe ne moremo več predstavljati? Kako se enakost ali pa neenakost odraža v njihovem življenju?


26.10.2016

Cvetličar - spregledani spremljevalec živjenja in smrti

Čeprav je vsak čas, njihov čas, pa dnevi okoli praznika spomina na mrtve vendarle v največjem obsegu nosijo njihov zeleni ustvarjalni pečat. Lahko tudi rečete, da je 1. november njihova tržna niša. A njihova vrednost daleč presega ceno, ki jo postavljajo raznolikim cvetličnim aranžmajem. Njihovi izdelki spremljajo vse pomembne dogodke v človekovem življenju, od rojstva otroka preko poroke, obletnic in do smrti. Cvetličarji in cvetličarke so, kadar svoj poklic opravljajo z znanjem in ljubeznijo, ne le vrtnarji, trgovci in obrtniki, pač pa tudi esteti, umetniki, ljudje z domišljijo in nenazadnje – duhovno občutljivi. Tokrat bom spoznali izkušena mojstra svojega poklica, Francija Landekerja in Ano Sotošek pa tudi dijakinje, mlade cvetličarke iz prve in najstarejše šole v zgodovini slovenske hortikulture, ki je v sedmih desetletjih dala najvidnejše slovenske vrtnarje in cvetličarje ter pomembno prispevala k razvoju omenjene tovrstne kulture v širšem slovenskem prostoru – Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. O cvetličarjih, teh spregledanih in bržkone tudi podcenjenih spremljevalcih življenja in smrti v tokratnem Gymnasiumu z voditeljico Liano Buršič.


19.10.2016

Podiramo meje: o istospolni usmerjenosti

Ker se zdi, da je istospolna usmerjenost kdaj še vedno tabu, smo v goste povabili Urško Sterle, aktivistko, pisateljico, prevajalko in performerko, Mitjo Blažiča, aktivista za človekove pravice in novinarja, ter mlade, ki si upajo zastaviti vprašanja in povedati svoja mnenja ... Iskanje samega sebe in lastne spolne identitete je ključno prav za obdobje najstništva in srednje šole, zato je prav, da vprašamo, da izvemo ... In tudi da povemo, ali je slovenska družba (ne)strpna do homoseksualcev ...


12.10.2016

Na meji nevidnega

Potujte z nami na mejo nevidnega z ljubitelji fantazije in znanstvene fantastike. Je tako imenovana ”geek” kultura danes res del prevladujočega trenda ali gre še vedno za subkulturo, ki je večina ne razume najbolje? Vas je vedno zanimalo kaj se dogaja na comi-conih in kako poteka cos –play? Prisluhnite pogovoru z mladimi organizatorji konvencije Na meji nevidnega.


05.10.2016

Gymnasium - Vivaristični krožek BIC GVŠ

V tokratno oddajo smo v studio povabili dijake Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana GVŠ. Vsi so ljubitelji živali, a ne le muck, kužkov in zajčkov, temveč tudi tistih, ki jih ljudje ne poznajo tako dobro in imajo zato pred njimi velikokrat velik strah. Za katere živali vse skrbijo člani vivarističnega krožka na šoli, zakaj se te mnogim ljudem zdijo sluzaste, mrzle, zahrbtne in strašne ter večinoma hudo nevarne in kako premagati te stereotipe in strah pred pajki, kačami, ščurki in paličnjaki, boste izvedeli v sredo zvečer na Prvem.


28.09.2016

Mladi brezposelni

Brezposelnost med mladimi je visoka: kar petina ljudi, starih med 15 in 29 let, je brez dela. Je za to kriva država, slovenski trg dela, svetovne gospodarske razmere ali tudi osebni razlogi mladih – na primer nekončana šola, slaba družba in nestabilno domače okolje? O zgodbah mladih brez dela je nastal tudi dokumentarni film Janija Severa Status zero. Z junaki filma o tem, kako je biti (anti)junak svojega življenja, o iskanju zaposlitve, (ne)perspektivnosti mladih v slovenski družbi in snemanju filma, z drugimi mladimi brezposelnimi pa o tem, zakaj niso v šoli in kako jim pomaga PUM – projektno učenje mlajših odraslih.


21.09.2016

Mladi in Faila Pašić Bišić

Serijo Gymnasiumov, ki so namenjeni spoznavanju drug drugega, podiranju stereotipov in ustvarjanju prostora za medkulturni, medgeneracijski in medverski dialog, bomo nadaljevali z razpravo o položaju žensk v islamu. Nedolgo nazaj so Francijo razburjali burkiniji, pokrivanje las ali zakrivanje obraza pa je tudi sicer tema, ki deli javnost in dviga veliko vprašanj o položaju žensk v islamu. Mladi so dobili priložnost, da izvejo in spoznajo stvari iz prve roke: v goste smo namreč povabili humanitarko in zagovornico depriviligiranih Failo Pašić Bišić. Debata pa se je vrtela tudi o beguncih, migrantih in integraciji.


Stran 18 od 42
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov