Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Besedila treh zmagovalnih pesmi Eme, prevedena iz angleščine v slovenščino, poslušalci pripisali slovenskim poetom.
Besedila treh zmagovalnih pesmi Eme, prevedenih iz angleščine v slovenščino, so poslušalci pripisali slovenskim poetom
Vse več slovenskih avtorjev na Evroviziji poje v angleščini. Svoje (in s tem naše) sporočilo na ta način delijo s širšim, evropskim občinstvom. V desetih letih so slovenski predstavniki petkrat peli v slovenščini in petkrat v angleščini.
Imamo pa tudi nacionalno samovarovalko. V celotni zgodovini nastopov, torej od leta 1993 do lani, smo na Evrovizijo poslali samo tri pesmi, ki niso imele tudi svoje slovenske različice.
Ko si na tleh, povsem na dnu,
in potoneš pod gladino.
Ko si na tleh, povsem na dnu,
vedi, da sem vedno zate tu.Ker, ljubi, ljubi, vem,
za vso nevidno bolečino.
Ko si na tleh, povsem na dnu,
dovoli, da pozdravim tvojo dušno razvalino.
Če torej svoje sporočilo v svet širimo v angleščini, kar je dobro in prav, je prav tudi, da svoje že razširjeno sporočilo iz sveta spravimo še nazaj v ožjo jezikovno domovino. Zato besedila treh zmagovalnih pesmi Eme v angleščini prevajamo v slovenščino, poslušalci pa ugotavljajo, kdo so avtorji.
Bravo, @Val202. Mojstrsko trolajje s prevedeno Maraayo. ?
— Boštjan Gorenc (@Pizama) February 24, 2017
Besedila treh zmagovalnih pesmi Eme, prevedena iz angleščine v slovenščino, poslušalci pripisali slovenskim poetom.
Besedila treh zmagovalnih pesmi Eme, prevedenih iz angleščine v slovenščino, so poslušalci pripisali slovenskim poetom
Vse več slovenskih avtorjev na Evroviziji poje v angleščini. Svoje (in s tem naše) sporočilo na ta način delijo s širšim, evropskim občinstvom. V desetih letih so slovenski predstavniki petkrat peli v slovenščini in petkrat v angleščini.
Imamo pa tudi nacionalno samovarovalko. V celotni zgodovini nastopov, torej od leta 1993 do lani, smo na Evrovizijo poslali samo tri pesmi, ki niso imele tudi svoje slovenske različice.
Ko si na tleh, povsem na dnu,
in potoneš pod gladino.
Ko si na tleh, povsem na dnu,
vedi, da sem vedno zate tu.Ker, ljubi, ljubi, vem,
za vso nevidno bolečino.
Ko si na tleh, povsem na dnu,
dovoli, da pozdravim tvojo dušno razvalino.
Če torej svoje sporočilo v svet širimo v angleščini, kar je dobro in prav, je prav tudi, da svoje že razširjeno sporočilo iz sveta spravimo še nazaj v ožjo jezikovno domovino. Zato besedila treh zmagovalnih pesmi Eme v angleščini prevajamo v slovenščino, poslušalci pa ugotavljajo, kdo so avtorji.
Bravo, @Val202. Mojstrsko trolajje s prevedeno Maraayo. ?
— Boštjan Gorenc (@Pizama) February 24, 2017
Slamovska poezija združuje govorjeno besedo in odrsko uprizoritev, v čustvih, gibu in zvoku povezuje pesnika in poslušalca. O pesnjenju in nastopanju z Nino Medved in Metko Zadravec.
Dijaki mariborske II. gimnazije vsebino maturitetnih romanov Ubežni delci in Pomladni dan navezujejo na aktualno dogajanje.
Aleksander Medveš – Sandi je že 25 let prebivalec Trbovelj. Čeprav še ne govori zasavskega narečja, ga razume, opazuje in zapisuje v spletnem Slovarju zasavskega knjižnega jezika. Pravi, da Zasavca prepoznaš po narečju in ne več po videzu: “Odkar ni več rudarstva, ne boste kar tako videli starega knapa za šaflo.” So pa zaradi izrazitega narečja iznajdljivi učenci profesorja kemije Aleksandra Medveša: “Ko grejo Zasavci študirat v Ljubljano, dajo ostalim študentom v uporabo slovar, da nas lahko razumejo.”
Latinski izrazi in pregovori so splošno veljavne modrosti, ki ji vsi poznamo, a ne nujno v izvirniku. Lektorica Barbara Šega Čeh pravi, da so še danes neizogibni – v literaturi, periodiki, strokovni govorici in tudi v političnem govoru.
Roza obvladuje pesniške oblike, zloge fino kot pšenico melje, včasih šteje vejice in pike, kot arhitekt nam snuje pesniško pročelje. Z Andrejem Rozmanom Rozo o poeziji! In to v rimah.
Zakaj se nam zdi pravni jezik tako zapleten in kako ga lahko bolje razumemo s terminologinjama in urednicama slovarja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Mojco Žagar Karer in dr. Matejo Jemec Tomazin.
Na glas vadimo slovenske naglase: od osebnih imen Aleš, Anton, Tamara, Jernej in Martin do slavnih slovenskih umetnikov – Srečka Kosovela, Aljoza Rebule in Ivane Kobilce. Kje stoji naglas in zakaj je nekaj zborna izreka, drugo pa raba. Tudi o zemljepisnih imenih in običajnih zmotah!
Gost oddaje Jezikanje prezira vikanje in osladne fraze. Prav tako ne mara, da ga kličejo po osebnem imenu Tomaž Golob, tako mu pravijo le policaji. Taubi je ljubljanski klošar iz Goriških Brd, ki uživa v branju in pisanju, zlasti izmišljanju novih besed.
Plačate enega, dobite dva! Pred vami je drugi del Jezikanja o oglasih, tokrat o tiskanih in spletnih. Za jezikovno korektnost skrbi jezikoslovec dr. Marko Stabej z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, o besedi in sliki, džabest izpeljankah in hudobrih idejah pa tudi s kreativcem Boštjanom Napotnikom – Napom.
Tekstopisec, kreativec in prejemnik številnih nagrad na področju oglaševanja Gal Erbežnik pravi, da je najbolj nevarno, če si predvidljiv. Nezanimivo oglaševanje je zapravljanje denarja. Zakaj pa predvidljivi in klišejski oglasi še vedno prevladujejo? O tem tudi z jezikoslovcem dr. Markom Stabejem s Filozofske fakultete v Ljubljani.
Metafore, metonimije, parafraze in primere so srednješolska snov, ki nam je šla teoretično zelo na živce, je pa tako rekoč vseprisotna. Tako zelo, da smo nekaj vzorčnih primerov poiskali kar pri naših predstavnikih na preteklih izborih za Pesem Evrovizije.
Kako nelatinično pisavo pretvorimo v našo? In kako zapišemo glasove, ki jih slovenščina morda sploh ne pozna? O prevzemanju iz korejščine z lektorjema RTV Slovenija Sašo Grčman in Rokom Dovjakom.
Besedne igre so včasih tudi napor. Zlasti za otroke, ki se šele srečujejo z jezikom, in za starejše, ki ga že dolgo uporabljajo, pa jih še kar preseneča, kaj vse lahko odkrijejo.
S priljubljenostjo in blagovnim monopolom so nekatere blagovne znamke prešle v jezik in iz lastnega imena postale občna poimenovanja. Včasih niti ne vemo več, da je šlo kdaj za blagovne znamke. Takih ni malo. Pri zajtrku smo jedli rogljič z eurokremom, nalivali mleko iz tetrapaka, kavni madež pa pobrisali s cetom in viledo.
V Jezikanju z jezikoslovcem dr. Markom Juvanom ločujemo na videz neločljivo: ironijo, sarkazem in cinizem. Spretno vse troje od nekdaj uporabljajo komedijanti, pesniki, pisatelji in ljubiteljski ciniki.
Drži teorija zarote: so v sinhroniziranih risankah pobalini zmeraj Štajerci, prijazni in navihani liki Primorci, trdni in vzdržljivi Gorenjci? O tem s sinhronizatorjem Juretom Mastnakom in Tino Šlajpah, profesorico slovenščine in geografije, ki je pred leti diplomirala iz sociolingvistične analize sinhroniziranih animiranih filmov in risank.
V preteklosti so se vsi tikali, z razslojevanjem družbe se je pojavilo vikanje, z večjo hierarhično delitvijo in nagovori milostljiva, vaša visokost in vaša gnada, pa še onikanje. O razvoju ogovarjanja z dr. Alenko Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Z anketiranci pa tudi o izogibanju ogovarjanja z vi ali ti: kako torej začeti pogovor s tastom v nevtralni obliki, ki smo ji rekli kar “nevtralikanje”.
Letos smo skupaj jezikali približno 500 minut. Pačili smo se v infantilščini in o otrocih govorili v množini, sestavljali palindrome in besede brali od zadaj naprej, si lomili jezike in pogumno detonirali jezikovne mine.
Večina prazničnih voščil se še vedno začne z “Naj bo … Želimo vam … Srečno … Veselo.” Kaj, ko bi jih letos začeli kako drugače? Kako se lotiti kreativnega pisanja in kaj je izvirno voščilo z umetnikom Arjanom Preglom in kreativko Vojko Žgavec Clemenz.
V Jezikanju se podajamo na področje sociolingvistike. Razlikujemo med zimsko dekanko in dekanko na fakulteti, iščemo izraz za žensko, ki kuje železo in poimenovanje za tajnico na mestu tajnika.
Neveljaven email naslov