Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11488 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


23.07.2020

Za učinkovito črpanje evropskih sredstev bo skrbela posebna projektna skupina

Sklenitev dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji je začetek poti pri reševanju težav, ki jih je prinesel Covid-19. Zdaj so v ospredju vprašanja, kako evropska sredstva črpati bolj uspešno, kot v minulih letih. Vlada je v ta namen na včerajšnjem srečanju ustanovila posebno delovno skupino. Sveženj za obnovo povezave pa bodo danes tudi na mizah evropskih poslancev. Ostale teme: Vlada danes o rebalansu proračuna in covidu-19 Burno dogajanje v DeSUSu danes tema izvršnega odbora stranke Neurja težave pozročila predvsem v osrednji in severni Sloveniji Celjani prvič slovenski nogometni prvaki, Olimpija za Mariborom na tretjem mestu


23.07.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


22.07.2020

Vlada o tem, kako čim učinkoviteje počrpati 10,5 milijarde evrov iz evropskega svežnja za okrevanje

Ker je naša država črpanje evropskih sredstev do zdaj okrepila šele proti koncu sedemletnega obdobja, želi vlada to prakso spremeniti. Danes bo razpravljala o tem, kako čim hitreje počrpati 10 milijard evrov in pol, ki jih za Slovenijo predvideva včeraj dogovorjeni načrt za okrevanje Unije po pandemiji. Ostale teme: - Ali bo razpis za vodjo NPU-ja ponovljen zaradi neprijavljene kandidatke? - Okužbo s koronavirusom potrdili v vrtcu v Kanalu ob Soči - Ameriški predsednik Trump po novem poziva k uporabi mask - Rusija zavrača obtožbe o vpletanju v škotski referendum


22.07.2020

Vlada bo danes snovala program porabe sredstev za okrevanje po pandemiji

Vlada bo na Brdu pri Kranju danes razpravljala o ukrepih za učinkovito črpanje evropskih sredstev iz svežnja za okrevanje po epidemiji koronavirusa. Slovenija po včeraj končanih pogajanjih v Bruslju namreč računa na 10,5 milijarde evrov, kar je preseglo pričakovanja. Drugi poudarki oddaje: - V domu starejših Hrastnik 11 novih okužb s koronavirusom - Zaslišanja kandidatov za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada - Donald Trump državljane pozval k nošenju zaščitnih mask - Zaradi epidemije okrnjeni tudi Vuzeniški dnevi


21.07.2020

Voditelji Unije vendarle dosegli dogovor o sedemletnem proračunu in velikosti svežnja za pomoč po pandemiji

Voditelji evropske sedemindvajseterice so davi po petih dneh maratonskih pogajanj dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji koronavirusa. Sveženj, ki ga sestavljata prihodnji sedemletni proračun Unije in sklad za obnovo, je vreden tisoč 824 milijard evrov. Preostale teme oddaje: - OECD Sloveniji priporoča zvišanje upokojitvene starosti za financiranje zdravstvene blagajne - Programski svet RTV ni potrdil predloga finančnega načrta in sprememb programskega načrta - Še eden od bizarnih Trumpovih intervjujev pretresa ameriško javnost - Egipt pošilja vojsko v vse bolj krvavo Libijo


21.07.2020

Evropi za okrevanje po pandemiji 750 milijard evrov

Voditelji Evropske unije so že četrto zaporedno noč dogovarjali sveženj pomoči za okrevanje po pandemiji. Ključna številka ostaja enaka - 750 milijard evrov v skupnem skladu. Če je predsednik Evropskega sveta Charles Michel s tem predlogom uspel, pa mu to ni uspelo pri določbah o vladavini prava. A končni dogovor je, kot trdijo voditelji, na dosegu roke. Preostale teme oddaje: - Množično cepljenje proti koronavirusu verjetno mogoče čez eno leto. - RTV tudi včeraj brez potrditve finančnega in programskega načrta. - V vrtcu Deteljica v Mirni tudi prihodnje leto osem oddelkov. - V Velenju več kot 8 kilometrov novih kolesarskih poti.


20.07.2020

Vrh Unije še brez dogovora o svežnju za okrevanje po pandemiji

Evropskim voditeljem tudi na nočnih maratonskih pogajanjih ni uspelo doseči dogovora o svežnju za obnovo evropskega gospodarstva po pandemiji koronavirusa. Najtrša oreha sta obseg sklada za obnovo ter razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili znotraj njega. Voditelji so davi spet prekinili pogajanja in jih bodo nadaljevali pozno popoldne. Še nekaj novic: Izdajanje karantenskih odločb odslej na katerem koli mejnem prehodu s Hrvaško. OECD naj bi Slovenijo znova opozorila na staranje prebivalstva in posledice za trg dela. Oregon toži ameriško zvezno vlado zaradi aretacij na protestih proti rasni diskriminaciji. Nogometaši Olimpije zapravili vodstvo na lestvici.


20.07.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


19.07.2020

Voditelji Evropske unije tudi drugi dan pogajanj o svežnju za obnovo brez dogovora

Tudi včerajšnji drugi dan bruseljskih pogajanj voditeljev Evropske unije o svežnju za obnovo Evrope se je končal brez preboja. Pogajanja se bodo nadaljevala danes, v novem predlogu pa lahko zaradi vztrajanja varčnih članic pričakujemo manj nepovratnih sredstev in več posojil. Ostale teme: - Guterres: nismo vsi v istem čolnu; nekateri so na jahtah - V razdejani Siriji danes kljub vojni parlamentarne volitve - V hrvaški Istri malo turistov, najbolj prazni so hoteli - Na Grossmanovem festivalu v Ljutomeru nagradili filme in vino


18.07.2020

Protivladni protestniki v Ljubljani debatirali na ljudski skupščini

Vrh Evropske unije, ki se bo danes končal v Bruslju, je eden od najpomembnejših; od njega je odvisno, kako hitro se bo, tudi pri nas, lahko začelo okrevanje gospodarstva. A včerajšnja, kar 14-urna pogajanja, niso vzbudila prav veliko optimizma. Med najbolj spornimi vprašanji sta odločanje o izplačilu sredstev iz sklada za obnovo in višina nepovratnih sredstev. V oddaji tudi: Včeraj v svetu rekordno število novih okužb na dnevni ravni. Gorski reševalci opozarjajo, da je tudi razkužilo obvezen del planinske opreme. Olimpijske igre v Tokiu prihodnje leto upajo tudi na gledalce.


18.07.2020

Ljubljanske ulice so sinoči že 12-tič zapored preplavili protivladni protestniki.

Protestniki so se od Prešernovega trga podali tudi do stavbe naše radiotelevizije, pohod pa so tokrat zaključili z ljudsko skupščino v Argentinskem parku. V oddaji tudi: Prvi dan vrha Evropske Unije brez dogovora o svežnju za obnovo. Včeraj nov dnevni rekord potrjenih okužb s koronavirusom po svetu. V Žužembergu ob prazniku občine brez prireditev. 25 let od najdbe neandertalčeve piščali pohod po zgodovinski poti od Reke do Šebrélj.


17.07.2020

780-milijonske naložbe v Slovensko vojsko skozi prvo parlamentarno sito

Odločiti se je treba, ali želimo vojsko ali je ne! Poziv obrambnega ministra Mateja Tonina je na včerajšnji izredni parlamentarni seji dobil prvi odgovor. Poslanci so z 49-imi glasovi ZA in 16-imi PROTI potrdili, da je poseben zakon, ki Slovenski vojski do leta 2026 namenja 780 milijonov evrov za njeno opremo, primeren za nadaljnjo obravnavo. Ostale novice: Na rdečem seznamu od danes Črna gora; Hrvaška ostaja na rumenem. Splošna bolnišnica Jesenice eno leto po odhodu Poklukarja še vedno brez direktorja. Ob začetku vrha Unije še vedno razhajanja glede svežnja za obnovo po pandemiji. Nogometaši Olimpije po remiju z Muro spet na vrhu lestvice.


17.07.2020

Poslanci prvič prikimali dodatnim sredstvom vojski

Poslanci so včeraj zvečer na izredni seji v prvem branju podprli poseben zakon, na osnovi katerega bi Slovenska vojska za naložbe v opremo do leta 2026 prejela skupno 780 milijonov evrov. Največ denarja naj bi namenili za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine ter nakup transportnega letala in dveh helikopterjev. Zakon so podprli koalicijski poslanci pa tudi izvenkoalicijska SNS, najodločneje je nasprotovala Levica. Preostale novice: - Voditelji Unije v živo o odgovoru na pandemijo. - Država športni kompleks Trnovo predala Občini Ilirska Bistrica. - Virusne omejitve izsušile tudi turizem v Soški dolini. - Maruša Mišmaš za 3 sekunde zgrešila svetovni rekord.


16.07.2020

Odbor DZ za kulturo za zadostno financiranje RTV in STA

Predlog reforme medijske zakonodaje, ki v teh dneh povzroča precej razburjenja, bo v javni razpravi do petega septembra. Včeraj so o tem razpravljali člani parlamentarnega odbora za kulturo in vlado pozvali, naj zagotovi zadostno financiranje RTV-ja in STA-ja. Na poslanskih mizah bo danes predlog novele zakona o trgovini, ki predvideva zaprtje trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh. V oddaji tudi o tem: - V Hrastniku zaradi povečanja števila okuženih pozivajo državo, naj pomaga - Zmagovalka volitev v Makedoniji koalicija okoli socialdemokratov - Blejski občinski svetniki potrdili potek južne obvoznice - Matjaž Kek zavrnil ponudbo zagrebškega Dinama in ostaja v vlogi slovenskega selektorja


16.07.2020

Odbor za kulturo želi varovalke za RTV in STA

Vlada naj pri nadaljnji pripravi medijske zakonodaje predvidi zadostno financiranje Radio-televizije Slovenija in Slovenske tiskovne agencije, je po več urah razprave o noveli medijske zakonodaje sklenil parlamentarni odbor za kulturo. Javno razpravo o noveli medijskih zakonov so pristojni podaljšali do petega septembra. V oddaji tudi: - Eno od žarišč koronavirusa postaja Hrastnik - Poslanci danes o nedeljskem zaprtju trgovin - V Novi Gorici novo vozlišče idej in inovativnosti - Matjaž Kek ostaja selektor slovenske nogometne reprezentance


15.07.2020

O medijskih zakonih danes tudi parlamentarni odbor za kulturo

Sveženj treh vladnih medijskih zakonov, ki je v minulih dneh dvignil veliko prahu in naletel na kritike tudi iz tujine, bo danes znova v ospredju, saj ga bo obravnaval parlamentarni odbor za kulturo. Opozicijo, ki je zahtevala današnjo sejo odbora, ter strokovno javnost je med drugim najbolj razburilo občutno zmanjšanje sredstev za delovanje Radiotelevizije Slovenija in kratek rok za javno razpravo o zakonih. Koalicija se je sicer včeraj zavzela za podaljšanje javne razprave, vendar na spletni strani e-uprave ostaja današnji datum, do katerega je še možno vlaganje predlogov. Ostale teme: - Nedeljsko zaprtje trgovin tudi z izjemami, Trgovinska zbornica še naprej proti - Pomoč trgu dela bo treba najverjetneje podaljšati v jesen - V Italiji ukrepi za preprečevanje širjenja virusa za zdaj do konca julija - Štiri leta od neuspelega državnega udara v Turčiji


15.07.2020

Novela medijske zakonodaje dviga prah

Vladna koalicija je včeraj vendarle podaljšala le petdnevno javno razpravo o spremembah medijske zakonodaje, ki naj bi se sicer iztekla danes, po novem pa naj bi trajala do konca avgusta. Predlogi bi med drugim RTV Slovenija letno vzeli več kot 13 milijonov evrov, vlada pa bi imenovala nadzornike Slovenske tiskovne agencije. Pozivi Desusa o podaljšanju roka so pokazali tudi na to, da predlog sprememb niso bili niti koalicijsko niti medresorsko usklajeni. Tako domača javnost kot tudi tuja ostro kritizirata vsebino osnutkov novel. V oddaji tudi: - Opozicijski predlog nedeljskega zaprtja trgovin naj bi imel dovolj podpore - Bo Italija zaradi koronavirusa podaljšala krizno stanje do konca leta? - Makedonci se odpravljajo na predčasne volitve - Nič več brezplačnega parkiranja na Veliki planini


14.07.2020

Ustanovljena bo preiskovalna komisija v zvezi z nabavo zaščitne opreme

V državnem zboru je danes pričakovati podobno burno razpravo, kot je bila tista ob neuspešni interpelaciji gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Ob šesturnem ustanavljanju preiskovalne komisije v zvezi z nabavo zaščitne opreme bo koalicija nekdanji vladi verjetno očitala prazna skladišča, opozicija pa bo opozarjala na nepreglednost in oškodovanje proračuna. Nekaj drugih poudarkov: Zakaj podjetja niso izkoristila vseh možnosti protikoronskih svežnjev? Desus za podaljšanje javne razprave o medijski zakonodaji. Obširno poročanje italijanskih medijev o dogajanju na tržaškem. Neprizanesljiva knjiga Trumpove nečakinje bo vendarle izšla.


14.07.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


13.07.2020

Narodni dom bo tudi uradno spet v lasti slovenske manjšine

Narodni dom v Trstu bo natančno sto let po požigu tudi uradno spet last slovenske manjšine. Pomen dogodka za oba naroda in državi bosta s svojo navzočnostjo poudarila slovenski in italijanski predsednik Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki želita novo stran v odnosih obrniti tudi z dopoldanskim polaganjem vencev na Bazovici. Ostali poudarki: Vpogledi v rezultate splošne mature mogoči do srede. Živahno dogajanje v državnem zboru pred začetkom poslanskih počitnic. Tesna zmaga poljskega predsednika Dude v drugem krogu volitev. Nogometaši Celja po zmagi nad Mariborom tik za vodilno Olimpijo.


Stran 129 od 575
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov