Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11429 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


10.06.2020

Koalicija na današnjem vrhu tudi o demografskem skladu

Slovenska družba je vse starejša, kar kažejo tudi podatki o čakajočih za sprejem v domove za starejše. Kako bomo ob starajoči se družbi zagotavljali vzdržnost pokojninske blagajne, je eno do ključnih vprašanj, ki že dlje časa zaposluje politiko. Oblikovanje demografskega sklada in ustanovitev urada za demografijo bosta med osrednji temami današnjega koalicijskega vrha. Drugii poudarki oddaje: - Minister Gantar še enkrat zagotovil: Spornih seznamov ni bilo - Primer Thompson spodbudil razpravo o sovražnem govoru - Tragičen konec policista, ki je oropal banko na Cankovi - Nogometaši Mure po 25-ih letih znova v finalu slovenskega pokala


10.06.2020

Janševo vlado doletela drugo interpelacija

Opozicijske stranke SD, LMŠ, SAB in Levica so včeraj vložile interpelacijo zoper notranjega ministra Aleša Hojsa, glavni razlog zanjo pa je odprava prepovedi koncerta Thompsona v Mariboru. Hojs zatrjuje, da v postopek ni vpleten. Organizator koncerta Milan Trol pa v predpisanem 3-dnevnem roku ni sporočil novega datuma. Pojasnil je, da upošteva predpise in ukrepe, povezane s koronavirusom, in dodal, da bo javnost o datumu obvestil takoj, ko bodo razmere to dopuščale. Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik v zvezi s primerom koncerta obravnava sum spodbujanja diskriminacije. Preostale teme oddaje: - Nujna seja o domnevnih seznamih v domovih za starejše prekinjena, minister Gantar očitke zavrača - Finančni ministri Evropske unije prvič o programu obnove gospodarstva - Leseni most v Cerkljah ob Krki bo po prenovi vzdržal do 15 ton - Projekt Biserčki Bohinja letos posvečen cvetočim travnikom


10.06.2020

Barva ameriških sanj

Skoraj 9-minutni posnetek umiranja temnopoltega Georgea Floyda, iz katerega je policist v Minneapolisu s kolenom iztisnil življenje, je vrh ledene gore, ki je na ameriške ulice pognala na tisoče protestnikov. O čem v resnici govorimo, ko govorimo o sistemskem rasizmu? Zakaj je ameriška policija tako nasilna? In ali lahko protesti spremenijo ZDA? O tem tokrat razmišljata novinarja Andrej Stopar in Andrej Mrevlje ter Američan slovenskega porekla iz Minnesote John Zakelj.


09.06.2020

Turistični boni od 19. junija

19. junij je datum, ko bodo pri nas zaživeli težko pričakovani turistični boni, s katerimi želi vlada po epidemiji pomagati domačemu turizmu. Pred današnjo predstavitvijo je znanih nekaj podrobnosti: boni bodo prenosljivi med sorodniki, mogoče jih bo tudi deliti oziroma uporabiti za več različnih nastanitev. Druge teme: - Banka Slovenije z napovedjo upada gospodarske rasti presenetila analitike - Okrevanje Evrope: Sloveniji iz evropskega svežnja predvidoma dobrih 5 milijard evrov - V Združenih državah slovo od žrtve policijskega nasilja Georga Floyda - Začenja se 22. Festival dokumentarnega filma


09.06.2020

Na ministrstvu za gospodarstvo bodo predstavili podrobnosti glede koriščenja turističnih bonov.

Vlada je včeraj na dopisni seji sprejela uredbo, s katero določa podrobnosti o koriščenju turističnih bonov, ki jih bo država za pomoč pri okrevanju turistične panoge po epidemiji razdelila prebivalcem. Koristiti jih bo mogoče v več delih, na voljo pa bodo od 19-tega junija. Preostale teme oddaje: - SD bo vložil interpelacijo zoper notranjega ministra Aleša Hojsa - Finančni ministri Unije o načrtu za okrevanje po pandemiji - V Železnikih bodo sanirali brežino naselja Na plavžu - Projekt za mobilnost starejših tudi v občini Loška dolina


08.06.2020

Interpelacija čaka tudi notranjega ministra Aleša Hojsa

V Sloveniji je danes državni praznik - dan Primoža Trubarja. Upam si reči, da je ob tem podatku veliko ljudi v zadregi: zaradi tega, ker ni dela prost dan, ali zaradi bledega zgodovinskega spomina na duhovnika iz Rášice, ki je s prvo knjigo v slovenščini postavil temelje slovenski samobitnosti. Eno ljudstvo, en jezik - preroško razmišljanje v času, ko so pisati in brati znali le redki, ga je gnalo k razmišljanju, da bo narod obstal in se razvijal le, če bo preprost človek dobil verske knjige v preprostem domačem jeziku. Trubar je velik tudi zato, ker je vse življenje delal za Slovence, čeprav ga je njegova lastna dežela zavračala. Drugi poudarki oddaje: - Aleš Hojs najbrž naslednji interpeliran minister - Pomembne novosti pri prehajanju slovenske meje - Znanstveniki: "Še je čas, da rešimo oceane!" - V nogometnem prvenstvu zmagi Maribora in Brava


08.06.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


07.06.2020

Slogan Življenja temnopoltih so pomembna odmeval na številnih mirnih shodih po ameriških mestih

Življenja temnopoltih so pomembna je odmevalo po številnih ameriških mestih. 12. dan protestov niso zanamovali nasilni spopadi, ponekod so policisti in protestniki celo stopili skupaj in pozivali h končanju rasizma in policijskega nasilja. Tudi na drugi strani Atlantika se bodo protestniki znova podali na ulice: med drugim v Španiji, Belgiji, Veliki Britaniji in na Danskem. Ostale novice: Kosovo odpravilo omejitve uvoza blaga iz Srbije. V Italiji upad okužb, a epidemija hromi gospodarstvo, tudi jezikovne šole. Junijske nedelje na radijske valove prinašajo Koncerte iz naših krajev. Prva nogometna liga: Olimpija tudi drugič v sezoni ugnala Sežano.


06.06.2020

Okužba potrjena pri šolarki z Jesenic, testa dveh ljubljanskih šolarjev negativna

Sinočnji izvidi testiranj na koronavirus so pokazali, da je deklica z Jesenic pozitivna. Njen razred bo zato dva tedna v karanteni. Več sodelavcev njene mame, ki je zaposlena v jeseniški bolnišnici, in bolniki pa so negativni. Prav tako sta negativna izvida testov dveh ljubljanskih osnovnošolcev, kjer imajo tudi družinsko okužbo. Njuni sošolci se bodo v ponedeljek vrnili v šolo. Ostale teme: - Protestniki znova v središču Ljubljane in nekaterih drugih mest - V Ljubljano prihaja italijanski zunanji minister; v ospredju odprtje meje - Ekološka akcija za čisto Dravo; čistilna akcija tudi na Ptuju - Vrnitev domačega prvoligaškega nogometa z zmagama Mure in Celja


06.06.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


05.06.2020

Ob svetovnem dnevu pozivi k varstvu okolja tudi v časih krize

Danes je svetovni dan varstva okolja. Je mogoče, da pri nas še nadpovprečno pestra biotska raznovrstnost nekaterim daje lažni občutek, da je časa še dovolj? Da tega ni, se zavedajo v Stalnem posvetovalnem odboru za podnebno politiko pri predsedniku republike, ki je včeraj zaradi predsednikovega neukrepanja odstopil. Motijo jih zlasti ukrepi v protikoronskih zakonskih svežnjih, ki namesto da bi naredili korak naprej, dodatno omejujejo ukrepanje. Ostale novice: Domnevni seznami oskrbovancev razkrivajo sistemske težave skrbi za starejše. Severna Makedonija postaja novo žarišče koronavirusa. Ob protestih proti policijskemu nasilju očitki ameriškim oblastem o militarizaciji. Pred praznimi tribunami se nadaljuje prva slovenska nogometna liga.


05.06.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


04.06.2020

Logarjev dopis Bruslju sprožil celonočno obračunavanje med poslanci

Obrazci o oskrbovancih domov za starejše so samo ocena zdravstvenega stanja posameznikov, je sinoči dejala vodja strokovne skupine na ministrstvu za zdravje Bojana Beović. S tem je zavrnila očitke opozicije, da gre za vnaprejšnjo smrtno obsodbo huje bolnih posameznikov. Obstoj takih sesznamov sta zavrnila tudi ministra za zdravje Tomaž Gantar in za delo Janez Ciglar Kralj. Drugi poudarki oddaje: - Nakup zaščitne opreme pod drobnogledom Komisije za nadzor javnih financ - Obtožnice proti vsem štirim policistom, vpletenim v smrt Georga Floyda - Dve smrtni žrtvi hude prometne nesreče pri Ljubnem ob Savinji


04.06.2020

Pristojni zatrjujejo: obrazci starostnikov so zapis stanja bolnikov

V javnosti burijo duhove domnevni sporni seznami, ki naj bi določali, katere starostnike, okužene s covidom 19 poslati v bolnišnico in katere ne. Da so to obrazci o zdravstvenem stanju posameznikov in ne tovrstni seznami, je potem, ko je to zatrdil zdravstveni minister Tomaž Gantar, za sinočnje Odmeve to potrdila tudi vodja svetovalne skupine na Ministrstvu za zdravje Bojana Beović. Avstrija odprla meje z večino sosednjih držav, tudi s Slovenijo Grožnji Trumpa z uporabo vojske v protestih nasprotujeta tako zdajšnji kot tudi nekdanji ameriški obrambni minister Za nakup Planet TV se zanima madžarski oligarh blizu Orbana V Radencih peticija proti preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije


03.06.2020

V šole se vračajo še zadnji osnovnošolci

V šolske klopi se danes vračajo še zadnji učenci, ki so se dva meseca in pol šolali na daljavo. Pouka pa ne bo za učence tretjega razreda osnovne šole Ludvika Pliberška v Mariboru. - Italija odpravila ovire pri prehajanju meje - V ameriških mestih še naprej napeto - Kandidata za sodnico in sodnika ustavnega sodišča se bosta predstavila javnosti - Za vodenje Zadružne zveze se bosta udarila Vrisk in Florjančič


03.06.2020

Osnovne šole bodo po dveh mesecih in pol spet polne.

V osnovne šole se torej vrača vrvež, kakršnega smo bili vajeni do sredine marca. Za razliko od takrat je treba upoštevati več higienskih ukrepov, učencem pa ni treba nositi zaščitnih mask. Samevala bo samo učilnica tretjega razreda osnovne šole Ludvika Pliberška v Mariboru, potem ko so pri enem od učencev potrdili okužbo s koronavirusom in v karanteno poslali še 17 sošolcev ter razredničarko. Preostale teme oddaje: - Odprava karantene v Italiji in prosto gibanje med deželami - Vlada spet kadrovala, tokrat v slabi banki - Občina Izola kupuje parcelo za neprofitna stanovanja - Družinska medicina vendarle spet v občini Sveta Trojica


02.06.2020

Združene države že en teden v primežu protestov; Trump grozi z vojsko

Združene države Amerike so po novem primeru policijskega nasilja zdrsnile v nemire, ki jih bo težko zaustaviti. Na to, kako resne so razmere nakazauje napoved ali kar grožnja predsednika Donalda Trumpa z vojsko. Sedmo noč zapored je, kot kaže, najhuje v New Yorku. \t\t\t Ostale teme: - Trgovinska zbornica tudi od NIJZ zahteva pojasnila o nedeljskem zaprtju trgovin - Policija začenja poostren nadzor nezakonitih prehodov meje - V Franciji začenjajo okužbam s koronavirusom slediti z aplikacijo - Ob smrti Janeza Kocijančiča številni pokloni in spomin


02.06.2020

Trump želi z vojsko nad izgrednike

Ameriški predsednik Donald Trump napoveduje napotitev vojske proti izgrednikom, če jih ne bodo ustavile oblasti zveznih držav. Ob tem je obračunal z udeleženci mirnih protestov proti policijskemu nasilju, ki so se zbrali pred Belo hišo. Policisti so jih namreč razgnali s solzivcem in gumijastimi naboji. Nekaj preostalih poudarkov: Trgovci pozivajo k umiku nedeljskega zaprtja. Mali delničarji predlagali kompromis za izplačilo dividend. Novi direktor jeseniške bolnišnice izbran, ime še ni znano. Zbiranje prijav za subvencionirano počitniško varstvo v Ljubljani.


01.06.2020

V šolske klopi še četrtošolci in petošolci; za maturante pomemben dan

Z uradnim koncem epidemije pri nas se v marsičem vračamo v živjenje pred virusom. Vsi osnovnošolci bodo ta teden znova napolnili učilnice, danes prvič po zaprtju v razrede odhajajo četrtošolci in petošolci, deljenja na manjše skupine ne bo več. Danes je pomemben dan tudi za maturante, ki bodo najprej pisali preložen esej iz materinščine, nato pa še pole s slovničnimi nalogami. Ostale teme: - Vrata odpirajo tudi varstveno-delovni centri - Temeljnega dohodka ne bo več, podaljšano ostaja nadomestilo za čakanje - Ameriška mesta v primežu nasilja; protestniki požigajo v bližini Bele hiše - Nad slovenskimi mesti danes prelet vojaških letal


01.06.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


Stran 130 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov