Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11431 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


20.04.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


19.04.2020

Zaradi spodbudni podatkov nas čakajo prvi koraki rahljanja ukrepov

Koronavirus se je razširil tako rekoč po vsem svetu, za več kot polovico zemljanov veljajo omejitve gibanja in druženja. Pri nas smo po mesecu dni stopnjevanja omejitev uspeli epidemijo za zdaj spraviti pod nadzor, zato nas čakajo prvi koraki rahljanja ukrepov. Od včeraj so dovoljene izjeme gibanja zunaj občinskih meja, jutri pa bodo svoja vrata znova odprle tudi nekatere neživilske trgovine. Preostale novice: - Koliko je v resnici okuženih po svetu? - V ZDA protesti proti ukrepom o socialnem distanciranju, Trump jih podpira - Tudi pravoslavna velika noč brez praznovanj v cerkvah - S spletnim megakoncertom svetovni glasbeniki pozvali k solidarnosti


18.04.2020

Omilitev prepovedi gibanja med občinami

Kdor ima zemljišča in objekte v drugih občinah, lahko tam od zdaj izvaja vzdrževalna in sezonska opravila. Med omiljenimi ukrepi, ki veljajo od danes, omenimo, da je dovoljenih nekaj športnih dejavnosti, med katerimi pa - v nasprotju z nekaterimi pričakovanji - še ni tenisa in golfa. Vlada se poleg rahljanja omejitev ukvarja tudi z drugim protikoronskim svežnjem in popravki prvega, da bi ti ukrepi za blažitev posledic epidemije obveljali še ta mesec. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Vlogo za krizni marčevski temeljni dohodek je mogoče oddati le še danes. Izteka se rok za prijavo za vodenje inštituta za javno zdravje. Nižanje stopnje kužnosti v najbolj prizadetem ameriškem mestu. Rusija preložila vojaško parado ob dnevu zmage.


18.04.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


17.04.2020

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


17.04.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


16.04.2020

Vlada od sobote rahlja nekatere ukrepe

V soboto bodo začeli veljati nekoliko razrahljani ukrepi omejitev gibanja. Vlada je s sinočnjim odlokom dovolila nekatere športne aktivnosti in sezonska dela, a ob pogoju, da se ohranja razdalja med ljudmi. Omejitev gibanja na matično občino za zdaj ostaja veljavna. Danes bi sicer lahko vlada odločala še o nekaterih sprostitvah, a najprej bo počakala na sveže podatke o okuženih in tistih v bolnišnicah. Ostale novice: - Številna podjetja nimajo od kje vzeti denarja za marčevske plače - Hojs bo sprejel odstop sekretarja, ki je vozil pod vplivom alkohola - Pri poskusnem zdravljenju covida-19 z matičnimi celicami sodeluje tudi slovensko podjetje - Tudi glasbeniki v času krize kličejo na pomoč državo


16.04.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


15.04.2020

Kdaj in kako znova v šolo?

Peti teden šolanja na daljavo so vse glasnejša vprašanja, kdaj bodo šole znova odprle vrata in kako bi lahko v času koronavirusa potekal pouk. Številne evropske države bodo šole odpirale v začetku prihodnjega meseca, kaj bo storila Slovenija, še ni znano. Jasno je, da bodo ob odpiranju gospodarstva in javnih služb starši potrebovali varstvo, a ker standardne oblike pouka ne bodo mogoče, bodo šole pred veliko preizkušnjo. V posebej težkem položaju so maturanti in devetošolci. Ostale teme: - Vlada razrešila direktorja Sove Rajka Kozmelja in na to mesto imenovala Janeza Stuška - Finančni sektor in podjetja po mnenju analitikov dokaj dobro pripravljeni na koronakrizo - Trump zaustavil financiranje Svetovne zdravstvene organizacije - Pandemija pretresa tudi partnerske odnose


15.04.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


14.04.2020

Vse stroge omejitve ostajajo veljavne vsaj še danes

Pri upoštevanju ukrepov za zajezitev koronavirusa smo uspešni, poudarjajo pristojni. A pravo sliko bomo dobili ta teden; med prazniki je bilo manj novih okužb, toda ob manjšem številu testiranj. Sproščanje strogih omejitev morebiti lahko pričakujemo proti koncu tedna. V oddaji tudi: Domovi za starejše od vlade zahtevajo kader, usposobljen za spopad s koronavirusom. Izjavo za pomoč v prvih minutah izpolnilo že več sto samozaposlenih. Mednarodni denarni sklad bo objavil eno od najslabših gospodarskih napovedi. Francija stroge omejitve podaljšala še za en mesec, ponekod sproščanje ukrepov.


14.04.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


13.04.2020

Veliki ponedeljek zaradi epidemije brez tradicionalnih obiskovanj, a s sporočilom upanja in veselja

Po običajih naj bi bil današnji velikonočni ponedeljek namenjen izletom in obiskovanju sorodnikov in prijateljev. Trenutne razmere pa nam narekujejo, da tokratne praznike preživljamo drugače. Verski in državni voditelji namreč zaradi nevarnosti širjenja okužbe s koronavirusom pozivajo vse prebivalce, naj ostanejo doma. Med policisti zavrelo: za zaščito pred koronavirusom dobili maske za kuharje Nekatere evropske države že rahljajo ukrepe za zajezitev epidemije OPEC plus z rekordnim zmanjšanjem proizvodnje nafte Razcvet spletne prodaje med epidemijo


12.04.2020

Velika noč brez množic po cerkvah, a vseeno praznična

Danes je velika nedelja, največji praznik kristjanov, ki z njim praznujejo vstajenje Jezusa Kristusa. Praznovanje letos poteka drugače. Zaradi epidemije koronavirusa ni procesij in množičnega praznovanja po cerkvah. V stolnicah bodo škofje velikonočne maše darovali brez navzočnosti vernikov. Čez eno uro bodo zvonovi po državi pozvali vernike, naj se doma zberejo pri velikonočnem zajtrku in spremljajo slovesne maše na daljavo. Papež Frančišek poziva k pogumu, upanju in prenovi sveta S koronavirusom po svetu okuženih že skoraj milijon 800 ljudi Po vstopu v Slovenijo odslej 7-dnevna karantena V kmetijstvu iščejo domače sezonske delavce


11.04.2020

V Sloveniji morda dosegli vrh epidemije

Za vlado bo delovna tudi današnja sobota, saj bodo imeli ministri na mizi predloge za drugi sveženj ukrepov za blažitev posledic epidemije. Infektologinja in vodja vladne svetovalne skupine Bojana Beović pravi, da smo v Sloveniji glede na upadanje števila okuženih dosegli vrh epidemije, a to še ni gotovo. Policija bo med prazniki poostreno nadzorovala gibanje in druženje ljudi. Drugi poudarki: - Zaščitne opreme v Sloveniji menda dovolj do prvomajskih praznikov - ZDA bodo najbrž danes po številu mrtvih prehitele Italijo - Vlada na Dunaju poziva državljane, naj dopustujejo v Avstriji - Križev pot zaradi koronavirusa prvič po 60-ih letih prestavljen na vatikanski trg


11.04.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


10.04.2020

Izzivi epidemije med velikonočnimi prazniki

Pred nami je velikonočni konec tedna s prazničnim ponedeljkom. Policija napoveduje poostren nadzor omejitev gibanja in druženja. Zdajšnji podatki o poteku epidemije koronavirusa pri nas so spodbudni. Na konkretnejše znake umirjanja čakajo tudi drugod po svetu, pandemija pa povzroča vse večje izgube v gospodarstvu. Za pomoč evropskim državam, podjetjem in zaposlenim so finančni ministri Unije sinoči le sklenili dogovor o 540 milijard evrov vrednem svežnju ukrepov. Preostale novice: Znova bodo uvedli nenujne zdravstvene storitve Je sporna vladna depeša o medijih tudi preizkus trdnosti koalicije? Sindikati: dodatke si zaslužijo vsi, ki delajo med epidemijo Začenjamo veliki petek: tradicionalno tih in posten dan


10.04.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


09.04.2020

Rahljanje omejitev v gospodarstvu po praznikih?

Dobava medicinske in zaščitne opreme poteka, zatrjuje gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Skupna vrednost zdajšnjih naročil je približno 116 milijonov evrov brez davka, doslej so dobavili za šest milijonov opreme. Med drugim je v državo prispelo 108 respiratorjev in skoraj 3 milijone zaščitnih mask - od 53 milijonov naročenih. Vlada po velikonočnih praznikih napoveduje oživitev nekaterih storitev, omejitev gibanja med občinami še naprej velja. Preostale novice: Bo več nevladnih organizacij ostalo brez državnega denarja? Vlada v pismu Svetu Evrope kritično do slovenskih medijev Praznovanje velike noči drugačno, ne nujno okrnjeno Vrh slovenskega športa: pri vstopnicah bi lahko začasno odpisali davek


09.04.2020

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


Stran 135 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov