Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11488 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


30.05.2020

Subvencije za čakanje na delo v večini panog do konca junija

Pod streho je tretji protikoronski zakon. Eden od najpomembnejših ukrepov za omilitev in odpravo posledic epidemije koronavirusa je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Za mesec dni se podaljšuje tudi subvencioniranje nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo v večini panog. Drugi poudarki: - Ulice številnih mest spet zavzeli protivladni protestniki - Začenja se spomladanski rok splošne in poklicne mature - V Italiji iščejo odgovore, zakaj je virus najbolj pustošil b Lombardiji - V ZDA se širijo protesti proti policijski represiji


30.05.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


29.05.2020

Premier Janša zavrnil ugibanja o rekonstrukciji vlade

Rekonstrukcije vlade ne bo, želim si čim večjega sodelovanja opozicije v partnerstvu za razvoj. To sta dva poudarka iz sinočnjega pogovora predsednika vlade Janeza Janše na Televiziji Slovenija. V naši hiši smo sinoči gostili tudi predstavnike opozicije. Nova predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon se je zavzela za čimprejšnje volitve. To so še drugi poudarki oddaje: - Gospodarstvo pričakuje razširitev ukrepa čakanja na domu na še druge sektorje - Trump nad družbena omrežja z izvršnim ukazom - Začenja se 13-ti festival avtorske in etno glasbe Godbodi


29.05.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


28.05.2020

Zaprtju trgovin ob nedeljah prva zelena luč

Nedeljsko zaprtje trgovine je prešlo prvo oviro v državnem zboru. A do dejanskega zaprtja je še daleč; trgovinska zbornica se sicer boji, da na vsebino zakona ne bo več mogla vplivati, zato že grožnje z odpuščanjem. Sindikat delavcev trgovine pa pravi, da so se pripravljeni pogovarjati o izjemah. Nekaj drugih poudarkov: Ministrica naj bi predlagala, da dijaki šolsko leto končajo doma. Med infrastruktirnimi projekti za zagon gospodarstva v ospredju hidroelektrarne. Evropski denar za okrevanje od Slovenije zahteva razmislek o ambicijah. Slabo vreme preprečilo polet vesoljskega zmaja z ameriških tal.


28.05.2020

Poslanci v prvi obravnavi podprli predlog nedeljskega zaprtja trgovin

Slovenija bi morala pet evropskih milijard porabiti za razvoj po epidemiji Tretji protikoronski zakon pripravljen za sprejem Meja s Hrvaško bi se lahko za turiste popolnoma odprla v ponedeljek V Domžale vabi avto kino- Oblačno bo z občasnim dežjem


27.05.2020

SDS podpira zaprtje trgovin ob nedeljah, a ne po predlogu Levice

Nedeljsko delo trgovin spet postaja eno od osrednjih vprašanj tako med trgovci kot med politiki. Premier Janša je včeraj zapisal, da bodo trgovine z nekaterimi izjemami ob nedeljah zaprte, a kljub temu ne podpira predloga Levice o tem, saj da morajo biti izjeme dogovorjene v okviru socialnega dialoga. Še nekoliko bolj razdeljeni pa so sindikati in trgovinska zbornica. Ostale teme: - Morebitna vrnitev vseh otrok v šole bo kljub omilitvam ukrepov prinesla težave - Kaj bo z izplačili dividend državnih podjetij? - Nasa skupaj s podjetjem SpaceX v vesolje znova pošilja raketo z astronavtoma - Začenjajo se Slovenski dnevi knjige - skoraj v celoti prek spleta


27.05.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


26.05.2020

Pristojni danes o morebitni vrnitvi vseh učencev v šolske klopi

Potem ko so se včeraj v šole vrnili devetošolci in se pridružili prvi triadi osnovnošolcev ter dijakom zadnjih letnikov srednjih šol, naj bi danes pristojni odločili, kdaj se bodo v šolske klopi vrnili preostali učenci. Kot je v sinočnjih Odmevih dejal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, je odločitev nujna, saj morajo imeti ravnatelji dovolj časa za pripravo. To so še drugi poudarki oddaje: - Državi zbor o noveli zakona o ohranjanju narave, ki dviguje prah med okoljevarstveniki - Janša dal košarico Mescu glede nedeljskega zaprtja trgovin - Za državljane Unije ob prihodu k nam 14-dnevna karantena, vendar ob več izjemah - Odvoz komunalnega blata v Mariboru za povprečno gospodinjstvo dražje za 3,57 evra


26.05.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


25.05.2020

V šolskih klopeh od danes tudi devetošolci

Teden dni po vnovičnem odprtju osnovnih šol za prve tri razrede, se bodo danes v šolske klopi vrnili tudi devetošolci in učenci s posebnimi potrebami. Še ta teden naj bi bilo znano, ali se bo pouk začel tudi za preostale osnovnošolce. Danes pa vrata spet odpirajo tudi domovi za starejše, a vodstva opozarjajo: "Če imamo nova navodila, naj nam zagotovijo tudi denar in kadre!" Drugi poudarki: - Turistični delavci na Hrvaškem pritiskajo na Zagreb, naj odpre meje - V gozdu se obnašajmo tako kot v dnevni sobi - Roman "Belo se pere na devetdeset" zdaj tudi zvočna knjiga


25.05.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


24.05.2020

Uspešen zagon turizma pomemben tudi za druge panoge

Pred skorajšnjim začetkom poletne turistične sezone se je turistična panoga znašla pred veliko preizkušnjo. Za uspešno premostitev krize ob pojavu novega koronavirusa nujno potrebuje pomoč vlade, ki je kot enega ključnih ukrepov v tretjem protikoronskem svežnju pomoči napovedala uvedbo turističnih bonov. A stroka opozarja, da to ni dovolj. Čeprav bodo turistična podjetja še junija prejela tudi subvencije za čakanje na delo, bodo morala razmišljati tudi o prestrukturiranju. Drugi poudarki: - Več tisoč Špancev na protestih zahtevalo odstop vlade - Začenja se sojenje izraelskemu premierju Netanjahuju - Ljubljanska džamija ob začetku bajrama ostaja zaprta - Na spletnem tečaju GO! 2025 več kot 2 tisoč tečajnikov


23.05.2020

Znova množični protivladni protesti v številnih slovenskih mestih

Glasni protestniki so sinoči znova zavzeli središče Ljubljane, protestirali so tudi v več drugih slovenskih mestih. V Ljubljani je, kot že več petkov doslej, več tisoč ljudi s transparenti in žvižgi opozarjalo, da so siti korupcije, klientelizma in politike aktualne vlade. Tokrat so prvič zbirali tudi pisne pozive k njenemu odstopu. Ostale teme: - Hrvaška do četrtka obljublja zagon aplikacije za hitrejše prehajanje meje - Zaradi obvezne karantene polni centri za prebežnike na tržaškem Krasu - Možnost ureditve statusa za del nezakonitih priseljencev v Italiji - Strokovnjaki za obnovo Plečnikovega stadiona in proti novogradnji


23.05.2020

Sinoči že četrti protest s koles

Kot že tri petke v maju so se protestniki na kolesih tudi sinoči podali v središča večjih mest. V Ljubljani naj bi nestrinjanje s politiko vlade in trenutnimi razmerami v državi izrazilo približno 12 tisoč ljudi, v Mariboru in Celju pa več sto. V prestolnici se je zbrala tudi skupina podpornikov vlade na motorjih. Drugi poudarki: - Logar in Kacin: pri odpiranju meja gre za dvostranske dogovore - V nesreči pakistanskega letala najmanj 80 žrtev, dva preživela - Brazilija po številu okužb s koronavirusom prehitela Rusijo - Bohinjski festival alpskega cvetja tokrat v digitalni obliki


22.05.2020

Avtoprevozniki z ministrom tudi danes o težavah v panogi

Današnji petek bo bržkone prinesel odgovor na vprašanje, ali bodo avtoprevozniki svoje nezadovoljstvo izražali z blokadami ali ne. Res je epidemija naložila kopico težav tudi temu sektorju, a pristojni minister zavrača očitke, da je vlada pozabila na avtoprevoznike. Ti bodo rešitve z ministrom danes spet iskali za pogajalsko mizo. Drugi poudarki oddaje: - Turistični boni: bodo manj znane destinacije samevale? - Vladni urad za komunicranje izigral nevladnike - Vrtec in šola na Kápeli danes zaprta - Upravljavci plaž čakajo na navodila NIJZ


22.05.2020

Avtoprevozniki do nadaljnjega zamrznili stavko

Prevozniki, združeni v sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici so podaljšali rok, do katerega bodo dali vladi čas, da prisluhne njihovim zahtevam. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je sicer sinoči še enkrat spomnil, da je vlada pred izjemno težko nalogo, saj takšne krize kot je nastala med epidemijo novega koronavirusa, ni bilo od druge svetovne vojne. Ob tem je zagotovil podporo njegovega ministrstva zahtevam prevoznikov, ki sicer grozijo s protesti. Drugi poudarki: - Kako omogočiti, da bi drugi tir gradili domači gradbinci? - Zaradi suma na okužbo s covid - 19 zaprli vrtec in osnovno šolo na Kapeli - Turistične bone bomo lahko predvidoma začeli uporabljati konec junija - Kmalu začetek graditve zadrževalnika Veliki potok na Grosupeljščici


21.05.2020

Na nogah avtomobilska industrija, avtoprevozniki in kulturniki

Osrednja ukrepa tretjega, milijardo evrov vrednega protikoronskega zakonodajnega svežnja, ki ga je vlada sinoči poslala v državni zbor, sta subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in turistični boni za vse državljane Slovenije. Avtomobilska industrija je na nogah, saj država ni ugodila želji, da bi subvencioniranje čakanja na delo omogočila tudi panogam zunaj turizma in gostinstva. Nezadovoljni so avtoprevozniki. Napovedujejo proteste, če do jutri ne bo dogovora z vlado. Ta je v tretjem svežnju pozabila tudi na kulturnike. Drugi poudarki oddaje: - Trgovci odločno proti zaprtju trgovin ob nedeljah - V svetu včeraj največ primerov okužbe z novim koronavirusom v enem dnevu - Merklova: manjša poraba v razvitih državah z dramatičnimi posledicami za tiste v razvoju - Svet ljubljanskega Kliničnega centra odobril pospešitev graditve nove infekcijske klinike


21.05.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


20.05.2020

Tretji protikoronski sveženj s turističnimi boni za vse

Turistični boni bodo namenjeni vsem državljanom, ne le polnoletnim. Ti bodo v slovenskih namestitvenih zmogljivostih lahko izkoristili po 200 evrov do konca leta, mladoletni pa po 50. Medtem ko se državljani veselijo tega ukrepa iz tretjega protikoronskega svežnja, gospodarstvo v splošnem ni zadovoljno s preostalimi ukrepi, saj je pričakovalo podaljšanje financiranja čakanja na domu za vse sektorje. Nekaj preostalih poudarkov oddaje: Koalicija tudi o razmerah po prestopih v opozicijo. Vlada želi 700-milijonski posel drugega tira obdržati doma. Trump ne more sam zamrzniti financiranja Svetovne zdravstvene organizacije. Svetovni dan čebel letos s pozivom Angažirajmo se!


Stran 134 od 575
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov