Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


15.11.2023

Zaposleni na sedmih upravnih enotah po državi stavkajo.

Zaposleni na upravnih enotah v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, na Ptuju, Jesenicah in Rušah bodo danes stavkali. Predstavnikom sindikatov državnih organov in ministru za finance Klemnu Boštjančiču, ki trenutno opravlja funkcijo ministra za javno upravo, namreč ni uspelo doseči preboja glede sindikalnih zahtev. V oddaji tudi: - Prvi mož Združenih narodov znova poziva k prekinitvi ognja na Bližnjem vzhodu. - Poleg mulja v poslovni coni v Otiškem vrhu tri mesece po poplavah ostajajo kupi odpadkov. - V Cerknici odprli sodobno opremljen prostor za podjetniško sodelovanje.


14.11.2023

Glede vplivanja na policijo bo pričal tudi Poklukar

Parlamentarna preiskovalna komisija nadaljuje preverjanje očitkov, da je predsednik vlade Robert Golob nedopustno pritiskal na policijo. Danes bo zaslišala notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Druge teme: - Bolnišnice v Gazi ugašajo: iz Izraela le malo goriva, napadi onemogočajo evakuacije bolnikov - Začenjajo se Čufarjevi dnevi: produkcija ljubiteljskih gledališč je bogata in raznovrstna - Večer zvezd: kolesar leta v Sloveniji je Tadej Pogačar, kolesarka leta Eugenia Bujak


14.11.2023

Prvi diplomat unije Josep Borrell predstavil okvir za Bližnji vzhod po napetosti.

Evropska unija je včeraj pozvala k takojšnjim premorom v spopadih v Gazi in k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za dostavo nujne humanitarne pomoči. Izraelske oblasti trdijo, da lahko mednarodni pritiski spodkopljejo legitimnost vojaških operacij v Gazi. Zunanji ministri držav Unije pa so se na včerajšnjem zasedanju zavzeli za čim prejšnjo celovito in dolgoročno rešitev palestinskega vprašanja. V oddaji tudi: - Premier Golob z italijansko kolegico o nadzoru državnih meja. - Prenova sodniške zakonodaje v sklepni fazi. - Glasbeno šolo Koper pesti velika prostorska stiska.


13.11.2023

Največja bolnišnica v Gazi ne deluje več, v njej je ujetih več tisoč ljudi, Izrael jo še naprej oblega

Razmere v Gazi so vse bolj grozljive. Zaradi izraelskih napadov sta prenehali delovati največji bolnišnici, kjer je ujetih več tisoč ljudi. Umira vse več pacientov, tudi novorojenčki. Izrael še naprej oblega največjo bolnišnico, kot trdi, se v podzemnih rovih pod njo skrivajo Hamasovi borci. Drugi poudarki oddaje: - Vsi, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, bodo v prihodnjih dneh dobili odločbo o tem. - Ta teden prinaša novosti na področju delavskih pravic - veljati bo začela novela o delovnih razmerjih. A kot pravi profesor Luka Tičar, bi bila največja reforma dejansko spoštovanje delovne zakonodaje. - Umetna inteligenca tudi v turizem prinaša nove izzive. O tem bodo govorili na dnevih slovenskega turizma, ki se začenjajo v Novi Gorici.


13.11.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


12.11.2023

Največja bolnišnica v Gazi na udaru

Oči svetovne javnosti so še naprej uprte v Gazo. Izraelska ofenziva ne prizanaša niti zdravstvenim ustanovam, na udaru je še vedno tudi največja bolnišnica v enklavi, kamor se je zateklo več deset tisoč ljudi. Druge teme: - Nemška vlada si prizadeva za izravnavo državnega proračuna - Migracijski tokovi se umirjajo, pristojni medtem v iskanje azilnih namestitev - Letošnje ekstremno vreme otežilo delo vinarjem


11.11.2023

Varnostni svet še naprej brez konsenza o Gazi

V mednarodni skupnosti se še naprej vrstijo pozivi k zaustavitvi spopadov v Gazi, nadaljujejo se tudi svarila glede obupnih razmer, v katerih so se znašli tamkajšnji civilisti. V Gazi je vsakih 10 minut ubit otrok, zdravstvena oskrba pa postaja nemogoča, opozarja generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije. Konsenza za dosego miru pa v varnostnem svetu Združenih narodov še vedno ni. Druge teme: - Predsednica Nataša Pirc Musar kritična do napredka vlade pri reformah - Voditelji na Pariškem forumu med drugim o financiranju podnebnih ukrepov - Ob prazniku pridelovalcev vina številna martinovanja po vsej državi


10.11.2023

Državni zbor danes o predplačilih za sanacijo stanovanj in črtanju obveznega solidarnostnega prispevka po ujmi iz interventega zakona

Izplačilo pomoči občinam po avgustovski ujmi poteka v skladu z njihovimi zahtevki, dobile so že prek 200 milijonov evrov. Da bi podprla tudi prizadete prebivalce pri obnovi njihovih domov in odpravila pomanjkljivosti pri izvajanju interventnega zakona, pa je vlada v parlament poslala novelo tega zakona. Pri ključnih rešitvah - predplačilih za obnovo stanovanj in dokončni preselitvi stanovalcev iz nevarnih objektov - pa je v parlamentarni obravnavi doslej naletela na ostre kritike opozicije o nedodelanih rešitvah. Državni zbor bo zakon potrjeval danes. Druge teme: - Izrael bo po ameriških navedbah vsak dan za štiri ure prekinil obstreljevanje ciljev v Gazi in omogočil umik civilistov. - Napete kosovsko-srbske odnose dodatno zaostruje napoved Prištine o tožbi proti Beogradu zaradi genocida. - Prve točke in prva zmaga za nogometaše Olimpije v evropskih tekmovanjih.


10.11.2023

Poslanci v potrjevanje novele interventnega zakona po ujmah

Državni zbor bo na popoldanski izredni seji potrjeval novelo interventnega zakona, ki določa ukrepe za odpravo posledic avgustovskih poplav in plazov. Med novostmi so predplačila za sanacijo stanovanjskih nepremičnin in odstranitev ogroženih stanovanjskih objektov. Njihovim lastnikom bodo na voljo nadomestne nepremičnine ali odškodnine. V oddaji tudi: - Netanjahu: Izrael v Gazi omogoča umik civilistov na jug enklave - So participativni proračuni zanimivi za občane? - Prva zmaga nogometašev Olimpije v Konferenčni ligi


09.11.2023

Javnomnenjske raziskave: Vlada že drugi mesec zapored izgublja javno podporo

Vlada Roberta Goloba pa medtem drugi mesec zapored izgublja javno podporo. Delo premierja Goloba in njegove ministrske ekipe podpira najmanj volivcev doslej, kažejo javnomnenjske raziskave, ki jih za več medijev izvaja inštitut Mediana. Direktorica Mediane, Janja Božič Marolt poudarja, da že lahko govorimo o negativnem trendu. Druge teme oddaje: - Država 10 hiš v Strugah v Zgornji Savinjski dolini uvrstila na seznam objektov, ki jih bodo preselili. - V Parizu danes mednarodna konferenca o humanitarni pomoči civilnemu prebivalstvu v Gazi. - Kamniški odbojkarji dobili prvi velik derbi državnega prvenstva proti ACH Volleyju.


09.11.2023

Prebivalcem Strug v Zgornji Savinjski dolini strokovnjaki priporočili dokončno preselitev

Prebivalcem naselja Struge v Zgornji Savinjski dolini so strokovnjaki včeraj priporočili dokončno preselitev. Kot je po sestanku s krajani dejal tudi državni sekretar Boštjan Šefic, območje ni varno. Naselje je močno prizadela avgustovska ujma, še vedno ga ogroža tudi plaz. Po več kot treh mesecih torej dvoma o selitvi ni več, je pa še nekaj dvomov glede sanacije hiš, da te ne bi še naprej propadale. Drugi poudarki oddaje: - Včerajšnji koalicijski vrh brez pogovorov o rekonstrukciji vlade. - Mejni prehod Rafa ostaja zaprt; s severa na jug Gaze v enem dnevu zbežalo 50 tisoč ljudi. - Mislejevo ulico v ljuvljanskem Savskem naselju preoblikovali v varnejšo in bolj zeleno površino.


08.11.2023

Koalicija danes na vrhu o rekonstrukciji vlade in izpolnjevanju zavez

Koalicija se bo po burnem mesecu na dopoldanskem vrhu pogovorila, kako naprej. V ospredju bo rekonstrukcija vlade, ki si je želi premier Robert Golob, tudi za učinkovitejšo obnovo po poplavah. V SD in Levici menijo, da zdaj ni pravi trenutek za to. Kot nujen pa ocenjujejo pogovor o izpolnjevanju zavez. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Predlog o statusnem preoblikovanju Vzajemne pred parlamentarnim odborom za finance, zavarovanci bi dobili do 130 evrov in delnice - Bruselj naj bi začetek pogajanj za članstvo v Uniji priporočil za Ukrajino in Moldavijo, Bosna in Hercegovini pod vprašajem - Kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju Menči Klančar, priznanje za obetavnega mladega napovedovalca Benjaminu Jeramu


08.11.2023

Koalicijski trojček o možnosti rekonstrukcije vlade

Po politično burnem mesecu bodo danes za skupno mizo sedla vodstva koalicijskih strank. Glavna tema pogovorov bo rekonstrukcija vlade, ki jo je napovedal premier Robert Golob, koalicijski SD in Levico pa je napoved močno razburila, saj da ni pravi čas za tak korak. Drugi poudarki oddaje: - Izraelske oblasti trdijo, da se je njihova vojska prebila v središče Gaze - Evropska komisija danes o napredku držav, ki si želijo v Unijo - Krajani Strug na današnjem srečanju s pristojnimi pričakujejo dokončne odgovore o morebitni preselitvi


07.11.2023

Po razkritjih o domnevnih koruptivnih poslih Hajdinjak odstopil s čela Darsa

Valentin Hajdinjak se po dobrih treh letih umika z vodstvenega položaja Družbe za avtoceste. Na sinočnji izredni seji nadzornega sveta Darsa je odstopil z mesta predsednika uprave te državne družbe. Pod plazom kritik se je znašel po medijskih objavah o domnevnih koruptivnih poslih. "Hajdinjak odhaja, da Dars ne bo talec medijskih objav," je za Odmeve povedal predsednik nadzornega sveta Andrej Šušteršič. DARS bo prihodnjih šest mesecev vodil David Skornšek, član uprave, pristojen za finance in računovodstvo. V oddaji pa tudi o tem: - Nove davčne obremenitve gospodarstva za financiranje obnove po ujmah niso sprejemljive, menijo gospodarstveniki. - Humanitarna prekinitev ognja med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas je z vsako uro bolj nujna, je mesec dni po začetku vojne opozoril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. - Opolnoči so se goriva na servisih zunaj avtocest pocenila, najbolj dizelsko - za 4,3 centa na liter.


07.11.2023

Valentin Hajdinjak se po dobrih treh letih umika s čela Družbe za avtoceste

Valentin Hajdinjak je odstopil s položaja predsednika uprave Družbe za avtoceste. Povod za to naj bi bilo medijsko razkritje domnevne korupcije pri določenih poslih DARS-a. Vodenje Družbe za avtoceste začasno prevzema član uprave Darsa David Skornšek. V oddaji tudi: - Premier Golob z vodji parlamentarnih strank o predlogu zakona o obnovi - V Gazi v mesecu dni ubitih več kot 10 tisoč ljudi - Zaposleni v centrih za klice v sili zahtevajo višje plače, grozijo tudi s stavko


06.11.2023

Izraelska vojska obkolila mesto Gaza in enklavo razdelila na pol

Izrael je znova povzročil telekomunikacijski mrk v Gazi, vojska pa je enklavo po svojih navedbah razdelila na pol in obkolila istoimensko mesto. Z območja poročajo o intenzivnem obstreljevanju, tudi bolnišnic. Ameriška diplomacija medtem v regiji nadaljuje prizadevanja, da se konflikt ne bi razširil drugam. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Francoski parlament bo vendarle začel razpravo o novem zakonu o priseljevanju, ki bi med drugim omogočil hitrejši izgon zavrnjenih prosilcev za azil - Z vremenom povezane težave po državi se umirjajo, izjema so Rateče; tam bodo vodo iz presihajočega jezera Ledine, ki ogroža sedem objektov, prečrpavali tri dni - Policija pred sobotnim martinovim začenja poostren nadzor vožnje pod vplivom alkohola


06.11.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


05.11.2023

Državo prehaja vremenska fronta, padavine bodo ponehale

Državo bo kmalu v celoti prešla vremenska fronta, ki je ponekod s seboj prinesla močnejše nalive. V Piranu so pred eno uro že drugič sprožili sireno javnega alarmiranja, gasilci so zaradi poplavljanja meteorne vode in plazu posredovali na Gorenjskem in Cerkljanskem. O večjih vremenskih nevšečnostih za zdaj ni poročil. Drugi poudarki: - Po vsem svetu množični shodi v podporo Palestini. - Hamburško letališče zaradi vdora ostaja zaprto, policija se pogaja za izpustitev talke. - Začenja se izbor za Evropsko nagrado mladega filmskega občinstva.


04.11.2023

Drava in Sava poplavljata, nov val padavin v noči na jutri

Reke po državi so po večini upadle, nekatere še poplavljajo na stalnih območjih. Drava in Sava naj bi se tudi danes razlivali v večjem obsegu. Po prehodni umiritvi pa nas že zvečer in ponoči čaka prehod nove fronte. Kot je napovedal vremenoslovec Brane Gregorčič, se bodo padavine zvečer in ponoči krepile, najbolj intenzivne bodo jutri zjutraj. Zaradi že zdaj velike namočenosti bo tako znova veljala previdnost. Drugi poudarki: - Po svetu napovedani propalestinski protesti. - Vrh Amerik v ospreje postavil migracije. - Nepal stresel uničujoč potres.


03.11.2023

Nemirna noč za zdaj brez hujših posledic

Kljub za številne nemirni noči sicer obilne padavine, kot kaže, niso povzročile večjih težav v Baški grapi in na drugih območjih, kjer so aktivni plazovi. Zaradi teh, pa tudi vetroloma, je nekaj težav v prometu. Druge teme: - Po avgustovski ujmi izselitev stanovalcev 150-ih hiš v Letušu in Rečici ob Paki - Združeni narodi opozarjajo, da prebivalcem Gaze grozi genocid - Brkati november opomnik na rake, ki ogrožajo moške


Stran 22 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov