Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


27.11.2023

Osnovno poslovanje Holdinga slovenske elektrarne naj bi potekalo nemoteno

Potem ko je bila skupina Holding slovenske elektrarne v minulih dneh tarča obsežnega kibernetskega napada, so razmere zdaj pod nadzorom, so včeraj pozno popoldne sporočili iz HSE. Vodstvo družbe zagotavlja, da bo osnovno poslovanje danes teklo normalno, zato poslovne škode ne pričakujejo. Tudi elektrarne znotraj skupine obratujejo nemoteno, proizvodnja električne energije v državi ni ogrožena. Druge teme: - Pozivi k podaljšanju premirja v Gazi. - Snežno neurje ohromilo dele vzhodne Evrope. - V Velikih Laščah načrtujejo vzpostavitev dnevno-varstvenega centra za starejše.


26.11.2023

Oskrba z elektriko po nedavnih kibernetskih napadih na skupino Holding Slovenske elektrarne ostaja nemotena

Proizvodnja električne energije in oskrba z njo po nedavnih kibernetskih napadih na skupino Holding Slovenske elektrarne ostaja nemotena in zanesljiva, je pojasnil direktor Urada za informacijsko varnost Uroš Svete. Svete je ob tem dodal, da izvor napada še ni znan, prav tako nimajo informacije, da naj bi šlo za izsiljevalski napad. V oddaji tudi: - Hamas in Izrael kljub zpletu znova izmenjala talce in zapornike - Večina slovenskih smučarskih centrov bo letošnjo zimsko sezono pričakalo v prenovljeni podobi - V društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor opozorili na zagotavljanje pravice do izobraževanja in zaposlovanja


25.11.2023

Po včerajšnjem začetku štiridnevne prekinitve ognja v Gazi Izrael in Hamas izmenjala prve ujetnike

Vrstijo se odzivi mednarodne skupnosti na včerajšnji začetek štiridnevne prekinitve ognja med izraelsko vojsko in palestinskim gibanjem Hamas. Premirje je pozdravil tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki pa je ob tem znova podprl Izrael v boju s Hamasom. Strani sta včeraj izmenjali prve talce in zapornike. Gre za 13 izraelskih ter 39 palestinskih otrok in žensk. V oddaji tudi: - Zunanja ministrica Tanja Fajon s predstavniki Egipta in Jordanije o iskanju poti do miru v regiji - Poslanci na vnovičnem glasovanju podprli opozicijsko dopolnilo k zakonu o izvrševanju proračunov - Nagrado Društva novinarjev za življenjsko delo prejel Zoran Senković


24.11.2023

V Gazi naj bi začelo veljati štiridnevno premirje

Ob za davi napovedanem začetku štiridnevnega premirja v Gazi so v dveh izraelskih vaseh blizu enklave sprožili sirene pred nevarnostjo raketnih napadov. Če bo obveljala začasna prekinitev ognja, bosta Hamas in Izrael nekaj talcev oziroma zapornikov izpustila popoldne. Medtem v sklopu diplomatskih prizadevanj za mir na Bližnjem vzhodu dvodnevni obisk v regiji začenja zunanja ministrica Tanja Fajon. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Državni zbor bo nadaljeval zasedanje, ki je bilo prekinjeno zaradi domnevnega zapleta pri glasovanju o dopolnilu k zakonu o izvajanju proračuna - Dan po napovedi evropske pomoči za v ujmi prizadete slovenske kmete bo našo državo obiskal pristojni evropski komisar - Ob nakupovalni mrzlici tako imenovanega črnega petka opozorila o tem, da so visoki popusti včasih samo navidezni


24.11.2023

V Gazi se bo začelo štiridnevno premirje

V Gazi bo začelo veljati premirje med Izraelom in gibanjem Hamas, ki bo po napovedih trajalo štiri dni. Eno od ključnih določil dogovora je izmenjava talcev oziroma zapornikov. Kot je dejal Majed Al-Ansari s katarskega zunanjega ministrstva, naj bi iz Gaze prvih 13 civilistov, žensk in otrok, izpustili popoldne. Skupno naj bi Hamas izpustil 50 izraelskih talcev, Izrael pa 150 palestinskih zapornikov. Drugi poudarki: - Državni zbor bo predvidoma končal glasovanje o proračunskih dokumentih. - Finska za en mesec zaprla skoraj vse mejne prehode z Rusijo. - Šolarje in dijake v Pomurju je znova povezal festival IZUM.


23.11.2023

Začasne prekinitve spopadov v Gazi in izpustitve talcev danes še ne bo, navajajo izraelski viri

Na Bližnjem vzhodu in tudi drugod po svetu z nestrpnostjo pričakujejo začetek začasne prekinitve spopadov v Gazi. To naj bi se po dogovoru med Izraelom in Hamasom po napovedih zgodilo danes, vendar pa, kot kaže, začasni premor danes še ne bo začel veljati danes. Izraelska stran je namreč v večernih urah sporočila, da izmenjave talcev ne bodo izvedli pred jutrišnjim dnem, zato se spopadi nadaljujejo. Drugi poudarki oddaje: - Na predčasnih parlamentarnih volitvah na Nizozemskem se zmaga obeta skrajno desni stranki Geerta Wildersa. - Državni zbor po več zapletih opolnoči prekinil proračunsko sejo. Zaradi dodatnega pregleda glasovalnih naprav se bo seja nadaljevala opoldne. - Danes zaznamujemo državni praznik, dan Rudolfa Maistra.


23.11.2023

Premirje med Izraelom in Hamasom še pod vprašajem

Le nekaj ur pred načrtovano prekinitvijo spopadov med Izraelom in gibanjem Hamas iz Gaze poročajo o močnem izraelskem obstreljevanju. Še vedno ni jasno, ali bo štiridnevno premirje sploh začelo veljati. Po navedbah izraelskih medijev naj bi z njim počakali, dokler ne bo sklenjen dogovor glede izpustitve talcev. Drugi poudarki: - Državni zbor zaradi težav pri glasovanju prekinil proračunsko sejo. - V propadajoči celjski ekonomski šoli bo nov tehnološko inovacijski center. - Obeležujemo državni praznik, dan Rudolfa Maistra


22.11.2023

Začasno premirje v Gazi; Hamas izpustil 50 talcev, Izrael palestinske zapornike.

Izraelska vlada in Hamas sta ponoči dosegla dogovor, po katerem bo palestinsko gibanje v zameno za prekinitev spopadov izpustilo 50 talcev od več kot 200 zajetih pred poldrugim mesecem, Izrael pa bo iz zaporov izpustil več palestinskih žensk in otrok. Začetek veljavnosti dogovora bodo objavili v 24-ih urah. Hamas in Izrael sta dogovor sklenila v Katarju ob posredovanju te države, Egipta in Združenih držav Amerike. Vse podrobnosti še niso znane. V oddaji tudi: - Državni zbor bo glasoval o proračunskem svežnju za prihodnji dve leti, vlada bo predvidoma potrdila predlog zakona o obnovi po avgustovski ujmi. - Začetek oblikovanja najpomembnejšega dela podzakonskih aktov za dolgotrajno oskrbo: koliko pravic bo pripadalo uporabniku. - Zaprtje šoštanjske termoelektrarne, kot je načrtovano zdaj, bomo prebivalci in gospodarstvo čutili kot podražitev električne energije.


22.11.2023

Premirje med Gazo in Izraelom sklenjeno

Po večtedenskih spopadih sta izraelska vlada in palestinsko skrajno gibanje Hamas vendarle dosegla dogovor o začasni zaustavitvi ognja. V zameno za izpustitev 50-ih talcev je Izrael privolil v štiridnevno prekinitev spopadov, omogočili naj bi tudi humanitarno pomoč v oblegano palestinsko enklavo. Druge teme: - Poslanci danes o usodi proračuna za prihodnji dve leti - Izstrelitev severnokorejskega vohunskega satelita izzvala obsodbe - Mreža prevozov za starejše sedaj tudi v Bistrici ob Sotli


21.11.2023

Slovenski nogometaši po skoraj četrt stoletja znova na evropsko prvenstvo

Med domačimi ljubitelji nogometa odmeva sinočnja zmaga Slovenije nad Kazahstanom, s katero si je naša država zagotovila uvrstitev na evropsko prvenstvo prihodnje leto v Nemčiji. Pred več kot 16 tisoč navijači v Stožicah so bili Slovenci boljši z 2: 1. Druge teme: - Hamas in Izrael naj bi bila blizu dogovoru o prekinitvi ognja - Državni zbor o proračunih: zaradi poplav bo primanjkljaj prihodnje leto za pol milijarde evrov višji. - Slovenski knjižni sejem odpira vrata za obiskovalce, do nedelje več kot 260 dogodkov. Država gostja je letos Srbija.


21.11.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


20.11.2023

Svetovni dan otrokovih pravic poudarja nujnost njihovega spoštovanja

Danes je svetovni dan otrok. Tokrat poteka pod geslom Vsaka pravica za vsakega otroka. Sklad Združenih narodov za otroke pa v luči dogajanja v Gazi opozarja zlasti na katastrofalne posledice vojne za otroke. Druge teme: - Od danes v veljavi novosti evidentiranja delovnega časa; po mnenju stroke je treba evidentirati tudi odmor za kavo ali brskanje po spletu. - Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel bo direktorjem bolnišnic in zdravstvenih domov predstavila protokol za urejanje čakalnih seznamov. - Slovenska nogometna reprezentanca bo drevi pred polnimi Stožicami lovila vozovnico za evropsko prvenstvo 2024.


20.11.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


19.11.2023

WHO: Bolnišnica Al-Šifa "območje smrti"

Dogovora o premirju v Gazi in izpustitvi skupine talcev za zdaj ni, so sporočili predstavniki ameriških in izraelskih oblasti. S tem so se odzvali na poročanje časnika Washington Post, da so blizu dogovoru, po katerem bi Hamas, v zameno za vsaj petdnevno premirje izpustil najmanj 50 talcev. Razmere na severu in jugu Gaze so vse hujše - največja bolnišnica v enklavi, ki jo je včeraj zapustilo več sto ljudi, je po navedbah ekipe Svetovne zdravstvene organizacije postala 'območje smrti'. Druge teme: - Bruselj svari, da je evropsko gospodarstvo izgubilo zagon - Argentina bo danes dobila novega predsednika - Vodomec filmu Tri tisoč oštevilčenih opek - Zgodovinski uspeh boksarke Eme Kozin


18.11.2023

Zapravljena nogometna priložnost

Naši nogometaši so sinoči morali priznati premoč Dancem, ki so si ob zmagi z 2:1 zagotovili nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto v Nemčiji. To je Slovencem še dosegljivo ob zmagi nad nogometaši Kazahstana na zadnji kvalifikacijski tekmi, ki bo v ponedeljek v Stožicah. V Jutranji kroniki tudi: - Fiskalni svet opozarja na luknje v proračunskih dokumentih - Diplomacija za zdaj brez uspeha glede premirja v Gazi - Provokacije ob obletnici padca Vukovarja


17.11.2023

Vojna na Bližnjem vzhodu se preliva na Zahodni breg

Izraelski povračilni napadi so se v večjem obsegu, kot kaže, prelili tudi na Zahodni breg. Ponoči je izraelska vojska tam začela obsežno akcijo. Med drugim naj bi po vzoru iz Gaze obkolila bolnišnico v Dženinu. Ostali poudarki oddaje: Parlamentarni odbor za finance začenja dvodnevno sejo o proračunih za prihodnji dve leti; po strinjanju vlade z umikom zamrznitve socialnih transferjev in plač bo potrjevanje v parlamentu le formalnost. Turški predsednik Redžep Tajip Erdogan prihaja na obisk v Nemčijo, tam živeča judovska skupnost nasprotuje temu. Teden, ki so ga številni vrtci in šole namenili vsebinam o hrani, bo danes dosegel vrhunec s tradicionalnim slovenskim zajtrkom; letos v ospredju kruh.


17.11.2023

Obsežna operacija izraelske vojske na Zahodnem bregu

Po vdoru v največjo bolnišnico v Gazi so izraelske sile ponoči obkolile tudi eno od bolnišnic na zasedenem Zahodnem bregu. Članom zdravstvenega osebja so naročili naj stavbo zapustijo z dvignjenimi rokami, aretirali so najmanj dva reševalca, med drugim preiskujejo reševalna vozila. O novih žrtvah izraelskih napadov medtem poročajo iz Gaze. Druge teme: - Obravnava predloga proračuna za leto 2025 uvod v proračunski maraton. - V Metliki se spominjajo učitelja, pisatelja in pesnika Engelberta Gangla. - Slovenski nogometaši bi si z zmago proti Danski zagotovili nastop na evropskem prvenstvu.


16.11.2023

Varnostni svet Združenih narodov potrdil resolucijo s pozivom k humanitarni prekinitvi ognja in izpustitvi talcev v Gazi

Varnostni svet Združenih narodov je po več kot enem mesecu spopadov med Izraelom in Hamasom potrdil resolucijo s pozivom k humanitarni prekinitvi ognja in izpustitvi talcev v Gazi. Kot poudarja stalni opazovalec za palestinsko vprašanje pri Združenih narodih Riyad Mansour, niso prizanesli ne bolnišnicam in šolam ne njihovim domovom, zato bi morali k prekinitvi ognja pozvati že zdavnaj. Ostali poudarki oddaje: Srečanje ameriškega in kitajskega predsednika Bidna in Šija: Zemlja je dovolj velika za obe velesili; napeti odnosi med državama ne bodo prerasli v konflikt. Sodniki zagrozili s stavko, če vlada do tretjega januarja njihovih plač ne bo izenačila s poslanskimi in ministrskimi. Je bila sodba vrhovnega sodišča o ničnosti posojilne pogodbe v švicarskih frankih res precedenčna?


16.11.2023

Dolgo pričakovano srečanje ameriškega in kitajskega predsednika Joa Bidena in Ši Džinpinga

Mednarodna javnost je dočakala dolgo pričakovano srečanje ameriškega in kitajskega predsednika -Joa Bidena in Ši Džinpinga. Osrednje teme pogovora so bile pričakovane: vojna v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, položaj Tajvana ter boj proti drogam. Zlasti ZDA so se zavzemale za vnovično vzpostavitev neposrednih stikov med obema vojskama, kar se je po besedah ameriškega predsednika Bidena tudi zgodilo. Drugi poudarki oddaje: - Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo poziva k humanitarnim premorov v Gazi - Sodniki vladi postavili ultimat glede izenačitve njihovih plač - Bosta plazova pod Ptujskim gradom sanirana še letos?


15.11.2023

Na sedmih upravnih enotah s stavko opozarjajo na slabe delovne pogoje

Na upravnih enotah Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Nova Gorica, Jesenice, Ptuj in Ruše ter na njihovih krajevnih uradih danes stavkajo. Delo je okrnjeo, izvajajo le nujne upravne storitve. Z enodnevno stavko želijo opozoriti na nevzdržen položaj zaradi nizkih plač, pomanjkanja kadra in preobremenjenosti. V oddaji tudi: - Premier Golob si bo v Sneberjah ogledal obnovo po avgustovskih poplavah. - Izraelske sile preiskale bolnišnico v Gazi, ki naj bi jo uporabljal Hamas. - Motorna vozila morajo biti od danes opremljena z zimsko opremo.


Stran 21 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov