Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


28.09.2023

Premier Golob napoveduje cenejše ogrevanje s plinom

Krepitev ekip na terenu, povečanje števila gradbene mehanizacije v strugah, odprtje tehnične pisarne v Črni ter individualni pogovori z najbolj prizadetimi družinami v poplavah so poudarki včerajšnjega vladnega obiska na Koroškem. Ob vsesplošni draginji pa ljudi pred zimo skrbijo tudi stroški ogrevanja in električne energije. Premier Robert Golob za prihajajočo kurilno sezono napoveduje znižanje stroškov ogrevanja s plinom, za ceno električne energije pa si bodo po njegovih besedah prizadevali, da ostane na zdajšnji ravni. V oddaji tudi: - Vlada bo danes potrjevala proračuna za prihodnji dve leti. - Srečanje notranjih ministrov Evropske unije v znamenju vse večjega števila prihodov migrantov. - V Mariboru se začenja 23-ti Festival Stare trte.


27.09.2023

Vlada danes na Koroškem z župani, gospodarstveniki in drugimi o obnovi po poplavah in plazovih

Vlada bo danes obiskala Koroško. To bo njen prvi regijski obisk v tem mandatu. Središče dogajanja bo v Slovenj Gradcu. Tam popoldne načrtujejo srečanje članov vlade z župani, predstavniki gospodarstva in drugimi nosilci razvoja v regiji. Sledila bo seja vlade. Župani poudarjajo predvsem, da morajo nujno izvedeti, kdaj bodo dobili povrnjene intervencijske stroške, saj skoraj dva meseca po poplavah izvajalci še niso bili poplačani. Druge teme oddaje: - Ujma škodo povzročila tudi v slovenskem turizmu, ki pa še vedno okreva hitreje kot po svetu, ugotavljajo ob svetovnem dnevu turizma - O nezakonitih migracijah vodje diplomacij Slovenije in še štirih srednjeevropskih držav danes na Dunaju, v Nemčiji odmeva prijetje sirskih tihotapcev ljudi - Policisti po skoraj desetih urah pogajanj z oboroženim moškim blizu Ptuja vdrli v hišo in ga pridržali


27.09.2023

Vlada na svojem prvem regijskem obisku na Koroško

Vlada se bo danes mudila na Koroškem. Pričakovati je, da bo ponudila odgovore na odprta vprašanja glede sanacije po poplavah, ki so razdejale regijo. Na to temo se je včeraj sicer prvič sestal novi svet za obnovo. Njegov vodja Marjan Pipenbaher je ob tem opozoril na izziv, ki ga predstavlja prihajajoča jesen in spremljajoče deževje.¸ Druge teme: - Vse več evropskih držav napoveduje mejni nadzor - Požar na poroki v Iraku terjal več kot sto smrtnih žrtev - Blejska občina v sanacijo obale ob jezeru


26.09.2023

Vladni svet za obnovo po poplavah začenja delo.

Posvetovalno telo vlade za obnovo po poletnih ujmah začenja delo. Svet za obnovo, sestavljen iz 14-tih strokovnjakov, bo iskal rešitve za kakovostno obnovo. V ospredju bo urejanje vodotokov. V oddaji tudi: - Ekonomska stroka svari pred morebitnim novim zakonom za uravnoteženje javnih financ. - Ocena prvega leta vladanja italijanske premierke Meloni; represivni protimigracijski odloki in popustljivost pri korporativnih interesih. - Slovenska ženska nogometna reprezentanca na drugi tekmi v ligi narodov proti Bosni in Hercegovini.


26.09.2023

Popoldne prva seja sveta za obnovo

Nad dolgotrajnim procesom sanacije avgustvoskih poplav bo bdel Svet vlade za obnovo, ki se bo danes popoldne sestal na prvi seji s premierjem Robertom Golobom. Ekipa strokovnjakov se bo spopadla s širokim naborom izzivov, ti bodo tudi finančne narave. Druge teme: - Znatna podražitev naftnih derivatov - Ob eksploziji v Gorskem Karabahu ranjenih 200 ljudi - Ljubljanski mestni svet izglasoval višje cene vrtcev


25.09.2023

Vučić obžaluje, da so nekateri kosovski Srbi nasedli provokacijam Kurtija

Kosovska policija je po celodnevnih spopadih z oboroženimi skupinami, ki so zavzele samostan v kraju Banjska, na območju znova prevzela nadzor. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sinoči obsodil uboj kosovskega policista, s katerim so se začeli spopadi in hkrati glavno odgovornost za incident pripisal kosovskemu premieru Albinu Kurtiju. Temu je očital nenehne provokacije, ki so jim po Vučićevih besedah nekateri Srbi žal nasedli. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ob začetku evropsko-kitajskih trgovinskih pogajanj v Pekingu pristojni evropski komisar Dombrovskis poudaril, da Unija ne želi prekiniti vezi s Kitajsko, a mora zaščititi zlorabljanje odprtosti 27-terice - Na današnji proračunski seji vlade o tem, ali je ministrstvom uspelo zbrati 600 milijonov evrov za odpravljanje posledic poplav - Priprave za projekt drugega bloga jedrske elektrarne Krško se uradno začenjajo z današnjim prvim sestankom vladne delovne skupine


25.09.2023

Spopad med oboroženimi skupinami in kosovsko policijo na severu Kosova terjal življenje policista, ubiti tudi trije napadalci

Spopad med oboroženimi skupinami in kosovsko policijo na severu Kosova, v katerem je bil ubit en policist, se je sinoči končal. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v odzivu dejal, da za takšno dejanje ni opravičila in da srbska vojska in policija nimata nobene povezave z incidentom. Kosovski premier Albin Kurti medtem na drugi strani s prstom kaže na Beograd. Drugi poudarki oddaje: - Vlada danes o proračunih za prihodnji dve leti, ministrstva zaradi poplav krčijo porabo - Iz Gorksega Karabaga v Armenijo že več kot tisoč ljudi - Ajdovska občina korak bližje subvencioniranju stanovanj za mlade


24.09.2023

Občinske komisije preverjajo prijavljeno škodo po poplavah

Prijavljeno škodo po poplavah bo uprava za zaščito in reševanje prihajajoči teden posredovala regijskim komisijam v pregled in pripravo končne ocene. Ta bo tudi podlaga za sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada, kjer bodo upoštevali še druge stroške. Vlogo bodo v Bruselj oddali prihodnji mesec. Druge teme: - Ogorčeni odzivi na napoved britanskega premiera Sunaka o upočasnitvi okoljskega ukrepanja - Srbska opozicija, ki pripravlja proteste proti nasilju, napoveduje bolj povezano delovanje - Matiček za najboljšo predstavo Linhartovega srečanja Loškemu odru Škofja Loka


23.09.2023

Slovenija četrtič praznuje dan športa

Današnjemu dnevu športa - ki je državni praznik, ne pa dela prost - se je že včeraj na svoj način poklonil kanuist Benjamin Savšek. Aktualni olimpijski prvak v slalomu na divjih vodah je namreč v Londonu drugič v karieri osvojil naslov svetovnega prvaka. Na kolajno danes odkrito cilja izkušeni kajakaš Peter Kauzer, ki jih je doslej na svetovnih prvenstvih osvojil tri. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinski predsednik ameriškega - kot kaže - uspel prepričati za dobavo še enega orožja - V 99-tem letu starosti se je poslovil nekdanji italijanski predsednik Napolitano - "Ali si lahko vsaj enkrat tiho" je naslov najboljše zbirke esejev


22.09.2023

Za občine danes zadnji dan za prijavo škode po poplavah

Občine lahko le še danes sporočijo podatke o škodi po poplavah. Celovita ocena je pomembna za pridobitev evropske pomoči, denar pa bomo zbirali tudi z delovno soboto ali s solidarnostnim prispevkom. Druge teme: - Ob povečanju števila nezakonitih migracij zaostrene humanitarne razmere v azilnih domovih tudi pri nas. Pristojni iščejo nove namestitvene lokacije. - Varnostni svet Združenih narodov pozval k miru v Gorskem Karabahu. Predstavniki sprtih strani pričakovano na nasprotnih bregovih. - S tradicionalnim dnevom brez avtomobila se bo danes sklenil Evropski teden mobilnosti. V več občinah pri nas bo danes javni prevoz brezplačen


22.09.2023

Občinam se izteka rok za vnos podatkov o škodi v aplikacijo Ajda.

Danes se izteče rok, do katerega morajo občine v aplikacijo Ajda vnesti vse zbrane podatke o škodi, nastali v poplavah v začetku avgusta. Podjetja so morala vlogo za pomoč oddati do srede. Predhodno oceno škode so občine sicer morale poslati že v začetku meseca, na osnovi katere bo mogoče pridobiti do 40 odstotkov predplačila za sanacijo. Za to sta potrebna dva kriterija. Škoda mora presegati 20 tisoč evrov, poleg tega pa je vlada prvo nakazilo omejila na dvakratnik primerne porabe posamezne občine. V oddaji tudi: - Varnostni svet Združenih narodov pozval k miru v Gorskem Karabahu. - Ameriški predsednik Biden Ukrajini obljubil 325 milijonov dolarjev vojaške pomoči. - Pred dnevom brez avtomobila v Mariboru o spremembah potovalnih navad.


21.09.2023

Druga jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


21.09.2023

Varnostni svet Združenih narodov obravnava razmere v Ukrajini.

Včerajšnje dogajanje v palači Združenih narodov v New Yorku je popolnoma zasenčilo izredno zasedanje Varnostnega sveta v Ukrajini. Udeležilo se ga je več gostov, tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki je podprla zahteve, da mora Rusija končati invazijo. Izrazila je prepričanje, da je treba za dolgoročen mir zadostiti pravičnosti, kar vključuje tudi kaznovanje odgovornih. V oddaji tudi: - Azerbajdžan razglasil konec vojaške operacije v Gorskem Karabahu. - Državni zbor o preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo. - Štiri občine spodnjega Podravja odslej povezane s kolesarsko stezo.


20.09.2023

Srečanje svetovnih voditeljev v New Yorku: slovenska predsednica kot glavni izziv poudarila podnebne spremembe

V palači Združenih narodov v New Yorku se je včeraj začelo plenarno zasedanje 78. generalne skupščine OZN. Zbrane državnike sta med drugimi nagovorila generalni sekretar OZN Antonio Guterres, ki je obžaloval neenotnost sveta ter kršenje načel mednarodnega prava in Listine OZN, in ameriški predsednik Joe Biden, ki je poudaril zlasti vojno v Ukrajini. Zbrane je nagovorila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Opozorila je na spreminjajoči se svet, v katerem zaradi novih izzivov ne moremo več živeti tako, ko smo vajeni. Drugi poudarki: - Zbiranje ocen škode: do danes jo morajo sporočiti podjetja, do petka občine. Na Prevaljah še vedno težave z vodo. - Korak od vojne v Gorskem Karabahu. Sile Azerbajdžana začele vojaško akcijo proti armenskim separatistom. - Nova sezona nogometne lige prvakov. Zmago Leipziga nad ekipo Young Boys z golom potrdil Benjamin Šeško.


20.09.2023

V New Yorku začetek splošne razprave na zasedanju 78-te generalne skupščine Združenih narodov. Svetovne voditelje sinoči nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.

V New Yorku se je včeraj začela splošna razprava na zasedanju 78-te generalne skupščine Združenih narodov. Svetovne voditelje je sinoči nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. V govoru je izpostavila podnebne spremembe, reformo Varnostnega sveta, pasti digitalne dobe in enakost spolov. V oddaji tudi o tem: - V občini Prevalje še vedno čakajo na odgovor, kam z ogromnimi količinami odpadnega mulja. - Rdeči križ Slovenije včeraj končal razdeljevanje petih milijonov evrov pomoči. - V občini Hrpelje - Kozina v teku nekaj pomembnih naložb.


19.09.2023

Gospodarstvu za obnovo po poplavah predvidoma 30 milijonov evrov neposrednih izplačil

Gospodarstvu bo od 640-ih milijonov evrov, kolikor vlada predvideva za pomoč po poplavah, namenjenih približno 30 milijonov. Do začetka meseca je oddalo vloge več kot 700 podjetij, ki lahko predplačila pričakujejo kmalu. V oddaji še: - Prvi dan 78-ega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov tudi nagovor slovenske predsednice - V Bolgariji znova pričakujejo proteste kmetov, potem ko se država ni odločila za enostransko omejitev uvoza ukrajinskega žita. - Dogajanje ob Evropski prestolnici kulture bo obogatilo 27 malih čezmejnih projektov - Plohe in nevihte bodo dopoldne zajele večji del države, popoldne se bo jasnilo.


19.09.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


18.09.2023

Posledice poplav bi lahko odnesle številna delovna mesta v gospodarstvu

Na območjih, ki jih je prizadela vodna ujma, so namreč posledice za številna podjetja katastrofalne. Oprema in prostori so uničeni ali hudo poškodovani, delovni proces je povsem ali delno izpadel. Nekaj podjetij je vsaj delno vzpostavilo dele proizvodnje, a pot do normalnih razmer je še dolga. Preostale novice: Reforma plačnega sistema: vlada želi hiter dogovor s sindikati in zamik ukrepov v leto 2025. Migracije: oblasti v Rimu bi pospešile vračanje pribežnikov in pomorsko misijo Unije. Na Vuelti zmagal Sepp Kuss, uspeh Jumbo Visme v Španiji dopolnila Vingegaard in Roglič.


18.09.2023

Pred premierjem Golobom poslanska vprašanja o popoplavni sanaciji

Sanacija in pomoč po avgustovskih ujmah bosta v ospredju poslanskih vprašanj, na katera bo danes v državnem zboru odgovarjal premier Robert Golob. V luči posledic poplav želi vlada s sindikati čim prej doseči dogovor glede plač v javnem sektorju, njegovo izvajanje pa zamakniti do leta 2025. Druge teme: - V ospredju zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov trajnostni razvoj. - Zagorelo v mariborski družbi za predelavo odpadkov Surovina. - Kolesar Roglič tretji na Vuelti, metalec diska Čeh drugi na finalu diamantne lige.


17.09.2023

Naši odbojkarji do brona na evropskem prvenstvu

Slovenski odbojkarji so osvojili svojo četrto kolajno na evropskih prvenstvih. Včeraj zvečer so v Rimu na tekmi za tretje mesto s 3:2 v nizih premagali Francoze in osvojili bron. V Jutranji kroniki tudi: - Vodja Evropske komisije na Lampeduzi o ukrepih proti migracijam - Belgija v primežu trgovine z drogami in s tem povezanim nasiljem - Na Dnevu nove slovenske glasbe slavila Leopold I. in Vlado Kreslin


Stran 26 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov