Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


19.07.2023

Sinočnja neurja povzoročila veliko škode po celi državi

Tudi včerajšnja neurja so za seboj očitno pustila veliko škode. Močan veter, ki je dosegal hitrosti višje od 100 kilometrov na uro je lomil drevesa, električne drogove in odkrival strehe po skoraj celi državi. Po besedah poveljnika civilne zaščite Srečka Šestana je bilo sicer najhuje na območju Dolenjske in Bele krajine. Agencija za okolje ob tem opozarja, da so podobna neurja mogoča tudi od današnjega popoldneva naprej. Ostali poudarki oddaje: Svet RTV bo danes glasoval o članih nove uprave zavoda Evropa skuša krepiti gospodarske vezi z državami Latinske Amerike Šentjurski dom starejših občanov z državnimi sredstvi do novih postelj


18.07.2023

Zakon o dolgotrajni oskrbi potrjen, obseg pravic pa še ni znan

Zakon o dolgotrajni oskrbi je pod streho, a šele do konca leta bodo, kot pravijo na pristojnem ministrstvu, skušali odgovoriti na odprta vprašanja, ki jih ne manjka. Težava ni le financiranje, že danes je to pomanjkanje kadra, tako v centrih za socialno delo kot domovih za starejše. Podrobneje o tem po drugih poudarkih oddaje: - Ruski odstop od sporazuma o izvozu žita bo še podražil hrano. - Obisk bolnice Franja zaradi posledic ujme letos ne bo več mogoč. - Na francoski kolesarski pentlji po dnevu počitka ura resnice


18.07.2023

Za vzpostavitev dolgotrajne oskrbe ključno zagotavljanje kadra

Državni zbor je včeraj potrdil sistemski zakon o dolgotrajni oskrbi. Čeprav je ureditev področja nujna, je odprtih vprašanj veliko, ministrstvo pa naj bi odgovore nanje našlo do konca leta. Eno ključnih je pomanjkanje kadra tako v domovih za starejše kot na centrih za socialno delo, kar naj bi reševal tudi z interventnim zakonom. Drugi poudarki: - Pogonska goriva zunaj avtocest so se s polnočjo podražila. - Moskva pred vnovičnim pristopom k sporazumu o izvozu žita želi izpolnitev svojih zahtev. - Organizatorji Olimpijskega festivala Evropske mladine s poroštvom mariborskih svetnikov do milijonskega posojila.


17.07.2023

Poslanci naj bi po več zapletih le sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi

Novi sistemski zakon, ki bo urejal dolgotrajno oskrbo, naj bi potrdili na današnjem zasedanju državnega zbora. Zakon je kritizirala opozicija, saj naj ne bi prinašal bistvenih novosti od zdaj veljavnega, sprejetega ob koncu mandata, da pa prinaša nove obremenitve. Koalicija odgovarja, da prav z uvedbo vira financiranja zakon postaja izvedljiv. Če bo zakon danes potrjen, začne veljati prvega prvega s prvo pravico: oskrbovalec družinskega člana. Leto pozneje bi na centrih za socialno delo vzpostavili vstopne točke za ocenjevanje upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, ki naj bi dokončno zaživela do konca leta 2025. Druge teme: - Unija Tuniziji 100 milijonov evrov za preprečevanje nelegalnih migracij ter obljube o naložbah. - Krimski most zaprt po poročilih o eksplozijah. - Alcaraz končal prevlado Džokovića in osvojil teniški turnir v Wimbledonu.


17.07.2023

Pred poslanci novela zakona o dolgotrajni oskrbi

Državni zbor bo na izredni seji danes potrjeval novelo zakona o dolgotrajni oskrbi. Opozicija je kritična do načina financiranja, češ da je preveč obremenilno, koalicija ga zagovarja. V Skupnosti socialnih zavodov opozarjajo, da je obseg predvidenih storitev prenizek. Največja težava sicer ostajajo kadri. Drugi poudarki: - Svet RTV Slovenija danes o ustreznosti kandidatov za člana uprave. - Evropska unija in Tunizija sklenili dogovor o preprečevanju nezakonitih migracij. - Đoković v finalu teniškega turnirja Wimbledon klonil pred Alcarazom.


16.07.2023

Temperature danes še višje

Vročinski val še naprej vztraja v Sloveniji in Evropi. Pričakovati je celo, da bodo temperature danes in jutri še nekoliko višje kot v preteklih dneh. Medtem pa se polnijo tako turistične nastanitve kot ceste, ki vodijo do njih. Pristojni pričakujejo, da bo promet po državi gost tudi danes. Druge teme: - Poročila o obstreljevanju tokrat iz zasedenega Krimskega polotoka - Slovenske gore terjale življenje, pristojni opozarjajo na previdnost - Na Dirki po Franciji danes druga alpska etapa, razlika med vodilnima minimalna


15.07.2023

Škoda zaradi neurij višja od prvih predvidevanj

Zavarovalnice pospešeno popisujejo škodo, ki je nastala v četrtkovih neurjih. Po prvih ocenah je ta večja od posledic spomladanskih ujm. Na terenu so tudi predstavniki vlade. Premier Robert Golob je ob ogledu kmetijske škode v Brežicah obljubil, da bodo škodo poskušali povrniti čim hitreje. Druge teme: - Mineva leto dni od začetka požarov na Krasu - Po Italiji zaradi stavke danes ohromljen letalski promet - Pred kolesarji na Dirki po Franciji prva alpska etapa


14.07.2023

Po državi odpravljanje posledic silovitih neurij in popis škode

Padavine so oslabele, razdejanje po včerajšnjih silovitih neurjih pa je veliko. V številnih krajih je padala toča, na Dolenjskem je bila rekordno velika, nekatere reke so prestopile bregove. V večernih urah je močno narasla reka Cerknica, ki je poplavljala v večjem delu doline. Danes bodo po državi ob umiritvi razmer nadaljevali odpravljanje posledic neurij in popis škode. V Drugi jutranji kroniki ne preslišite še: Drugi poudarki oddaje: - Pridobili smo izhodišča pokojninske reforme: za zvišanje starostne meje ob upokojitvi predvideni trije scenariji - Novi predsednik uprave RTV Zvezdan Martič napovedal normalizacijo odnosov - Kolesarji na dirki po Franciji proti Alpam in začetku odločilnih bojev


14.07.2023

Po državi nadaljevanje odpravljanja posledic včerajšnjih silovitih neurij in popis škode

Silovita neurja z močnim vetrom in točo, ki so včeraj predvsem v severni polovici države povzročila veliko škode, so se pozno sinoči na srečo končala. Po državi se bo danes nadaljevalo odpravljanje posledic in popis škode. Med drugim tudi v Cerknem, ki so ga včeraj zvečer prizadele poplave. Drugi poudarki oddaje: - V ospredju obiska premierja Goloba na Hrvaškem tudi energetsko sodelovanje - Člani sveta RTV Slovenija za predsednika uprave zavoda izbrali Zvezdana Martiča - Nogometaši Domžal in Maribora na prvi kvalifikacijski tekmi za konferenčno ligo neprepričljivi


13.07.2023

Sever države zjutraj zajela neurja

Severno polovico države so v zgodnjih jutranjih urah zajela silovita neurja z močnim vetrom, ponekod tudi točo. Veter je podiral drevesa in odnašal strehe, poročajo tudi o izpadih eletkrike in poplavljenih objektih. Po doslej znanih informacijah je bilo najhuje na območju Velenja in v Pomurju. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor o odstopu zdravstvenega ministra in ukrepih za neokrnjeno preskrbo z zdravili. - Na vrhu Nata zaveza o povečanju obrambnih izdatkov; Ukrajini obljubili članstvo. - V Narodnem domu v Trstu ob obletnici požiga odprtje multimedijskega centra.


13.07.2023

Silovita neurja zajela severno polovico države

O vetrolomu zaradi močnega vetra med drugim poročajo iz Maribora, Kungote, Apač, Radencev, Murske Sobote, Dravograda, Velenja in Bovca. Kot navaja spletni portal Neurje.si, je del Bohinja brez električne energije. Med drugim je v Biljah pri Novi Gorici in Kranju padala toča. O škodi zaradi vdora vode v objekte poročajo iz Trbovelj in Velenja, kjer je veter odkril strehe več stanovanjskih in kmetijskih objektov. Na centru za obveščanje so do petih prejeli več kot 200 klicev o dogodkih. Druge teme: - Poslanci se bodo seznanili z odstopom zdravstvenega ministra Bešiča Loredana. - Ukrajino po koncu vrha zveze Nato pretresli novi zračni napadi. - V Kidričevem tovornjaki odslej lažje do industrijskega območja.


12.07.2023

Ukrajini povabilo v Nato, ko bodo članice enotne

Voditelji zveze Nato so se na vrhu v Vilni strinjali, da je prihodnost Ukrajine v zavezništvu, ko bodo izpolnjeni pogoji za to. Takrat bodo Kijevu olajšali vključevanje. Po besedah generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga so soglašali z umikom zahteve po izpolnitvi akcijskega načrta za članstvo. To bo spremenilo pot Ukrajine v zavezništvo iz dvostopenjskega procesa v enostopenjskega. Ostali poudarki oddaje: Pokojninska reforma predvideva spodbude za delo po dopolnjenih 40-ih letih delovne dobe Digitalizacija zdravstva bo čakala na jesen in novega ministra Nogometaši Olimpije v uvodni kvalifikacijski tekmi za ligo prvakov premagali latvijski Valmiero


12.07.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


11.07.2023

Turčija pred vrhom Nata napovedala umik blokade švedskega vstopa

Turčija bo nehala zavirati vstop Švedske v zvezo Nato, je sinoči pred začetkom vrha zavezništva napovedal turški predsednik Redžep Tajip Erdogan. Kot je po srečanju z njim in švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, gre za zgodovinski dan. Erdogan se je po njegovih besedah jasno zavezal, da bo pristopni protokol poslal v parlament in tesno sodeloval z njim, da bi zagotovil ratifikacijo. Kdaj se bo to zgodilo, sicer ni znano, tudi turški parlament bi si za odločanje o tem lahko vzel kar nekaj časa. Drugi poudarki: - Nemško politiko skrbi vse večja podpora skrajni desnici. - Slovenija pošilja v Bruselj popravljeni načrt za okrevanje. - Pogačar v drugi del dirke po Franciji s 17-imi sekundami zaostanka.


11.07.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


10.07.2023

Kdo bo stopil v velike čevlje zdravstvenega ministra? Poslanci se bodo ta teden seznanili z odstopom Bešiča Loredana.

Išče se nov zdravstveni minister! Potem ko je Danijel Bešič Loredan v petek podpisal odstopno izjavo zaradi razhajanj s premierom glede krepitve javnega zdravstva, se bo z ministrovim odstopom ta teden seznanil državni zbor. Predsednik vlade Robert Golob mora hitro najti nekoga, ki bo izpeljal ključno reformo v tem mandatu, morda bo resor začasno prevzel sam. Drugi poudarki oddaje: - Vlada o razrezu proračunov prihodnjih dveh let: treba bo zategniti pas - Zunanji ministri Italije, Hrvaške in Slovenije tudi o ukrepih na zahodnobalkanski migrantski poti - Mladinske košarkarice spisale zgodovino - osvojile naslov evropskih prvakinj


10.07.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


09.07.2023

Zdravniške organizacije zaskrbljene: Kakšen bo pristop vlade k reševanju težav v zdravstvu po odstopu ministra Bešiča Loredana?

Kakšen bo pristop vlade k reševanju nakopičenih težav v zdravstvu po odstopu ministra Danijela Bešiča Loredana? Zdravniške organizacije skrbi, da bi se prepotrebna zdravstvena reforma ustavila, a premier Robert Golob zagotavlja, da se to ne bo zgodilo. O morebitnih kandidatih bodo razpravljali prihodnji teden, a je malo verjetno, da bo ime nove ministrice ali ministra za zdravje že znano. Drugi poudarki oddaje: - Požar v parku Aqualuna v Termah Olimia pogašen - Ob rekordnih turističnih sezonah tudi rekordni dobički podjetij; v Italiji najbolj navzgor cene prevoza - Skladba Torek zmagovalka letošnjih Melodij morja in sonca


08.07.2023

Danijel Bešič Loredan po dobrem letu dni zapušča položaj ministra za zdravje. Nad odstopom niso presenečeni niti v koaliciji niti opoziciji

Danijel Bešič Loredan po dobrem letu dni zapušča položaj ministra za zdravje. Nad odstopom niso presenečeni ne v koaliciji niti opoziciji. Kot je dejal premier Rober Golob, ki je ministru predložil odstopno izjavo, imata z Bešičem Loredanom različne poglede na krepitev javne zdravstvene mreže. Okrepitev javnega zdravstva po odstopu ministra pričakujejo tudi v Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Nekateri drugi poudarki oddaje: - V Španiji začetek volilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami - Zaradi nesoglasij glede migracij razpadla nizozemska vlada - Občutno povečanje kibernetskih napadov pri rezervacijah počitniških namestitev. Na kaj je dobro biti pozoren?


07.07.2023

Seja parlamentarne preiskovalne komisije o vmešavanju v delo policije preložena

Na zaslišanje ključnih prič glede sumov političnega vpletanja v delo policije bo treba počakati še nekaj časa. Seji pristojne parlamentarne preiskovalne komisije, ki sta bili predvideni za danes in v ponedeljek, so preložili, potem ko sta se med drugimi opravičila nekadanji prvi policist Boštjan Lindav in nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar.Medtem še vedno odmeva včerajšnja odločitev državnega zbora o dokončni ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja: - To razen umika zasebnih zavarovalnic še zdaleč ne rešuje težav zdravstva - Direktor mariborskega UKC-ja Crnjac se poslavlja z oktobrom - Požar v domu starejših občanov v Milanu terjal najmanj šest smrtnih žrtev


Stran 32 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov