Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


24.08.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


23.08.2023

Občine opozarjajo na težave ob popisovanju škode po ujmi

Občine, prizadete v ujmi, pospešeno pripravljajo prvo oceno škode na javni infrastrukturi, saj jo morajo do prvega septembra sporočiti Upravi za zaščito in reševanje; v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč bodo dobile do 40 odstotkov vrednosti popisane škode. Pri popisovanju škode pa so naletele na številne administrativne in kadrovske ovire. V Drugi jutranji kroniki tudi: - Za prebijanje na nedostopna območja nepogrešljivi tudi oklepniki slovenske vojske - Nemčija zaostaja pri doseganju podnebnih ciljev; politika razdeljena glede možnih rešitev - Slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej zvečer v boj za medaljo na svetovnem prvenstvu


23.08.2023

Občine se pri popisu škode soočajo z administrativnimi in kadrovskimi težavami

Vlada je včeraj nadaljevala obravnavo predlogov ukrepov, ki s poenostavitvijo postopkov in pridobivanja dovoljenj ureja obnovo poškodovane in uničene javne infrastrukture. Potrdila ga bo predvidoma jutri. Prizadete občine medtem pospešeno pripravljajo prvo oceno škode na javni infrastrukturi, saj jo morajo do prvega septembra sporočiti upravi za zaščito in reševanje. Pri popisu škode pa se soočajo s številnimi administrativnimi in kadrovskimi težavami. Drugi poudarki oddaje: - Podpredsednik Evropske komisije Timmermans zaradi vrnitve v nizozemsko politiko uradno podal odstop. - Iz Moskve znova poročajo o napadih z brezpilotnimi letalniki. - Pri sanaciji vetroloma v dolini Radovne si pristojni želijo tudi nadzora policije.


22.08.2023

Kristjan Čeh postal svetovni podprvak v metu diska

Ob napetosti vse do zadnjega meta se je disk Kristjana Čeha sinoči v Budimpešti posrebril. V boju za ubranitev naslova svetovnega prvaka je moral priznati premoč 30-letnemu Švedu Danielu Stahlu. Čeh je bil z rezultatom vseeno zadovoljen. Druge teme: - Bo v domovih za starejše prostor tudi za tiste, ki so po ujmi ostali brez domov? - Države Zahodnega Balkana po polžje proti Uniji - Požari na Mauiju nov poligon za nabiranje političnih točk


22.08.2023

Civilna zaščita izdala odredbo o aktiviranju bolničarjev in prostovoljcev Rdečega križa Slovenije za nudenje psihosocialne pomoči

V Civilni zaščiti so izdali odredbo o aktiviranju bolničarjev in prostovoljcev Rdečega križa ter drugih nevladnih organizacij, ki imajo ustrezna znanja, za nudenje prve psihološke in psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu. Nudili bodo pomoč žrtvam poplav. Pri Rdečem križu so minuli konec tedna že izvedli prvo dodatno usposabljanje prostovoljcev. Drugi poudarki oddaje: - Gozdni požari v Grčiji terjali smrtno žrtev, v Franciji rdeči alarm zaradi vročine. - Grad v Podčetrtku dobiva novo podobo, prihodnje poletje odprt za obiskovalce. - Kristjan Čeh svetovni podprvak v metu diska.


21.08.2023

Vlada ta teden v potrjevanje interventnega zakona za pomoč po poplavah. Kako prizadetim pomagajo banke?

Poplave pred dvema tednoma so poleg uničenih domov in infrastrukture pustile za seboj ogromno škodo v gospodarstvu. Nekatera podjetja opozarjajo, da je pred njimi dolgoletna sanacija in da brez državne pomoči ne bo šlo. Eno od teh je KLS Ljubno, kjer je proizvodnja povsem onemogočena. Direktor Bogomir Strašek pravi, da le v primeru državnega kritja škode v višini 60 odstotkov vidijo možnost, da to sanirajo. Vlada bo pomagala na različne načine, tudi z interventnim zakonom, ki ga bo potrdila ta teden. Drugi poudarki oddaje: - Tropska nevihta Hilary dosegla Kalifornijo - Danska in Nizozemska potrdili namero dobave letal F-16 Ukrajini. - Kristjan Čeh brani naslov svetovnega prvaka v metu diska.


21.08.2023

Vlada pripravlja interventni zakon za pomoč po poplavah

Vlada bo ta teden potrdila interventni zakon za pomoč po poplavah in ga nato po po nujnem postopku poslala v državni zbor. Z njim bo med drugim uzakonila tehnično pisarno, pospešila pridobivanje dovoljenj za rekonstrukcije, zagotovila izredno solidarnostno pomoč, ter pripravila podlago za odloge odplačevanja posojil najbolj oškodovanim prebivalcem in podjetjem. Prizadeta podjetja morajo oceno škode sporočiti do prvega septembra. Med bolj prizadetimi je podjetje KLS z Ljubnega ob Savinji, ki je po prvih ocenah utrpelo za približno 100 milijonov evrov škode. Propad družbe z 250-imi zaposlenimi bi po navedbah vodstva zamajal skoraj vso evropsko avtomobilsko industrijo. V nezavidljivem položaju je tudi Nazarski BSH, kjer si kruh služi tisoč 700 delavcev. Druge teme oddaje: - Zadrževalnika vode Grosuplje obvarovala pred poplavami - Nizozemska in Danska potrdili dobavo letal F-16 Ukrajini - Svetovni prvak v teku na 100 metrov Američan Noah Lyles, zlato v metu diska bo branil Kristjan Čeh


20.08.2023

Stanje po državi se po katastrofalnih poplavah počasi umirja

Na prizadetih območjih se bo počasi začela sanacija objektov, nekatere koroške občine pa predvsem zaradi zemeljskih plazov še niso končale intervencijskih del. V slovenjgraški občini so našteli približno 170 plazov, v dravograjski več kot 240. Stroka ob tem opozarja, da moramo prostrosko načrtovanje prilagoditi naravi in znanju, da bo po obdobju interventne sledila trajna sanacija. Druge teme: - Kitajske vojaške vaje zaostrujejo razmere v Tajvanski ožini. - Znani so nagrajenci festivala kratkega filma FeKK. - Slovenske odbojkarice na evropskem prvenstvu doživele še drugi poraz.


19.08.2023

Aplikacija Poplave 2023 prostovoljcem po novem omogoča označitev dni za pomoč

Aplikacija Poplave 2023 je dopolnjena. Po novem omogoča prostovoljcem, da označijo dneve, ko bi lahko pomagali. Prejšnji teden je prihajalo na teren po več tisoč ljudi na dan, zdaj so potrebe zmanjšane, pravi Sandi Curk iz Civilne zaščite. Po njegovih besedah bo pomoč potrebna še več kot pol leta. V oddaji tudi: - V Braslovčah nameravajo prebivalce 150-ih hiš preseliti na drugo lokacijo - Združene države Amerike, Japonska in Južna Koreja po tristranskem vrhu za okrepljeno vojaško sodelovanje - Slovenske odbojkarice na uvodni tekmi evropskega prvenstva izgubile proti Poljakinjam


18.08.2023

Druga jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


18.08.2023

Prva jutranja kronika

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


17.08.2023

Druga jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


17.08.2023

Prva jutranja kronika

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


16.08.2023

Potrebe po delu prostovoljcev se po poplavah zmanjšujejo

Na območjih nedavnih poplav se bo danes nadaljevala sanacija posledic. V minulih dneh je domačinom na pomoč priskočilo več tisoč prostovoljcev, tudi včeraj. Po napovedih pa bodo njihovo število na terenu v prihodnje zmanjševali, saj se potrebe spreminjajo. Premier Robert Golob se bo danes s predstavniki občinskih združenj pogovarjal o dozdajšnjemu poteku intervencijskih del na območjih in nadaljnih ukrepih. - Gospodarstveniki pričakujejo dodatno pomoč za čimprejšnji zagon poslovanja podjetij na prizadetih območjih. - Zaradi odločitve Indije o omejitvi izvoza žita strokovnjaki svarijo pred zvišanjem cen hrane na svetovnih trgih. - Za nogometaše Olimpije konec lige prvakov; Španke prve finalistke svetovnega nogometnega prvenstva.


16.08.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


15.08.2023

Izjemen odziv prostovoljcev ob Dnevu solidarnosti; v nadaljevanju sanacije po poplavah v ospredju gradbeniki in tehnične ekipe.

Dan solidarnosti za pomoč po poplavah je zaznamoval izjemen odziv prostovoljcev. Teh je bilo prek aplikacije Poplave 2023 približno 12 tisoč, delo pa se nadaljuje tudi na današnji praznik Marijinega vnebovzetja. Nekatere ekipe, ki so na terenu od samega začetka poplav, ga bodo izkoristile za kratek počitek. V teku je torej interventna sanacija, trajna pa bo potekala več let. Ob tem bo potrebno odgovorno prostorsko načrtovanje z upoštevanjem kart poplavne nevarnosti. Drugi poudarki oddaje: - Minevata dve leti od vnovičnega prihoda talibanov na oblast v Afganistanu. - Nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa doletela četrta kazenska ovadba - Slovenski košarkarji danes v Tokio, Sekulič iz seznama črtal Kunca in Morgana.


14.08.2023

Dan solidarnosti za pomoč prizadetim v ujmi

Danes je dan solidarnosti, namenjen pomoči po poplavah. Na prizadetih območjih je pričakovati večje število prostovoljcev z vse Slovenije. Ob tem pristojni pozivajo vse, ki želijo pomagati, naj to storijo organizirano. Danes je sicer dela prost dan, a ne za vse. Delovala bo vsa kritična infrastruktura, zdravstvo, CSD-ji, veterina, zavarovalnice, upravne enote in nekatere trgovine. Še nekaj drugih poudarkov: - Na Nizozemskem mesec dni po padcu vlade premiera Rutteja vse večja podpora Gibanju kmetov in državljanov - Rusija se s polovilom LUNA-25 vrača v vesoljsko tekmo - V Novem mestu se začenja glasbeni festival in delavnica Jazzinty; v Ljubljani pa Festival kratkega filma - FeKK


13.08.2023

Tudi danes v pričakovanju velikega števila prostovoljcev, pristojni pozivajo k varnosti

Tudi danes se bo proti poplavnim območjem predvidoma odpravilo večje število prostovoljcev, kar je včeraj na cestah povzročilo zastoje. Pristojni opozarjajo, da lahko na varovana območja vstopijo le sorodniki in tisti z delovnim nalogom, naključne obiskovalce pa bodo preusmerjali. Prostovoljcem svetujejo še, naj ne pozabijo na lastno varnost. V oddaji tudi: - Turistični delavci po ujmah v pričakovanju slabšega obiska - Obisk tajvanskega podpredsednika v tujini znova razburil Peking - Slovenska filmska koprodukcija Varuhi formule z dvema nagradama v Locarnu


12.08.2023

Razmere na terenu ostajajo nevarne, opozarjajo pristojni po poplavah

Ker je pripravljenost pomagati v prihodnjih štirih prostih dneh izrazilo veliko ljudi, se civilna zaščita boji pretiranega navala na območja, kjer gibanje še ni povsem varno. Zato je poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan včeraj podpisal uredbo, s katero je določil šest "nevarnih" območij, kamor z današnjim dnem prostovoljci ne bodo mogli brez delovnega naloga civilne zaščite. Za druga prizadeta območja ne velja nobena omejitev, zaradi lažjega usklajevanja in razporeditve pa je zaželeno, da se prostovoljci prijavijo prek aplikacije Poplave 2023. V oddaji tudi: - Janja Garnbret z novim naslovom svetovne prvakinje in olimpijsko vozovnico - Ameriško pravosodno ministrstvo s posebnim tožilcem nad sina predsednika Bidna - Mednarodni dan mladih v znamenju varnih zaposlitev in duševnega zdravja


11.08.2023

Veljajo prvi vladni ukrepi po poplavah, znana bodo navodila o poteku dneva solidarnosti

En teden po prvih poročilih o uničujoči moči narave začenjajo veljati prvi ukrepi, med drugimi predplačila občinam za čimprejšnji začetek sanacije. Premier Robert Golob je ob tem sinoči že napovedal nove ukrepe, med njimi moratorij na odplačevanje posojil. Prizadetim je na voljo tudi izredna denarna socialna pomoč. Danes bodo znana tudi navodila o poteku dneva solidarnosti; po državi se nadaljuje zbiranje pomoči. V oddaji tudi o tem: V dobrodelnem dnevu Skupaj za Slovenijo na RTV zbrali približno 750 tisoč evrov, zbiranja še ni konec - V poplavah poškodovane tudi številne šole, po ocenah ministrstva se bo pouk v večini lahko začel prvega septembra - Kvalifikacije za konferenčno ligo: Celjani ugnali beloruski Neman Grodno, Mariborčani izgubili proti Fenerbahčeju


Stran 29 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov