Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


21.10.2023

Od polnoči velja začasni nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko

Od polnoči velja začasni nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, ki ga je Slovenija med drugim uvedla zaradi groženj javnemu redu in notranji varnosti v Evropski uniji ter razmer na Bližnjem vzhodu. Omenjeni meji bodo tako lahko na 14-tih prehodih prestopali vsi, ki izpolnjujejo pogoje, na 18-tih pa vsi s pravico do prostega gibanja po pravu Evropske unije. Italija bo nadzor na meji s Slovenijo uvedla popoldne. Drugi poudarki oddaje: - Hamas sinoči izpustil prvi talki; Izrael nadaljuje zračne napade v Gazi. - Vrh voditeljev Evropske unije in Združenih držav v Washingtonu tudi v luči razmer na Bližnjem vzhodu. - Začenja se 27-ti Ljubljanski maraton.


20.10.2023

Jutri uveden nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko

Policija bo od jutri na hrvaški in madžarski meji zaradi povečane varnostne grožnje znova izvajala mejni nadzor. Najmanj 10 dni bo stalno prisotna na 12-ih prehodih s Hrvaško in dveh z Madžarsko, na ostalih le občasno. V Bruslju pa opozarjajo, da se je treba nadzoru na notranjih mejah schengna, četudi je upravičen, izogibati, saj ovira prost pretok ljudi. Druge teme: - V Gazo naj bi danes pripeljali prve tovornjake s pomočjo. Izrael nakazal pripravljenost na začetek kopenske ofenzive - Slovenija pošilja v Bruselj vlogo za sredstva popoplavne obnove. Še letos si obeta 100 milijonov evrov - Na Frankurtskem knjižnem sejmu sinoči največji dogodek slovenskega častnega gostovanja - glasbeni spektakel skupine Laibach


20.10.2023

Po današnji objavi v Uradnem listu bo jutri začel veljati nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko

V uradnem listu bo danes objavljen odlok o uvedbi notranjega nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko, ki bo začel veljati jutri. Mejo bo tako mogoče prečkati le na določenih mejnih prehodih, ki bodo zapisani v odloku. Od jutri bodo tako mejni prehodi razdeljeni v dve kategoriji. Druge teme oddaje: - Izrael vojake poziva, naj se pripravijo na kopensko ofenzivo v Gazi - Slovenija v Bruselj pošilja vlogo za sredstva iz solidarnostnega sklada Unije - Na Slovenskem kongresu o vodah na Ptuju pozivi k upoštevanju stroke


19.10.2023

Slovenija uvaja nadzor na mejah s Hrvaško in z Madžarsko, povišana stopnja teroristične ogroženosti

Slovenija zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in po Evropi uvaja nadzor na mejah s Hrvaško in z Madžarsko, o tem bo danes odločala vlada. Nadzor na meji s Slovenijo je včeraj napovedala Italija, veljati bo začel v soboto. Ukrep je namenjen predvsem omejitvi migracij. Druge teme: - V Gazo naj bi po napovedih Združenih držav najpozneje jutri pripeljali humanitarno pomoč iz Egipta. - Ukrep omejevanja cen električne energije bo v prihodnjem letu previdoma veljal le za gospodinjstva. - Celjski rokometaši klonili proti favorizirani Barceloni, košarkarji Olimpije nemočni proti Bešiktašu.


19.10.2023

Slovenija dvignila stopnjo teroristične ogroženosti, danes odločitev o nadzoru na meji s Hrvaško in Madžarsko

Zaradi zaostrenih varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu so pristojni zvišali stopnjo teroristične ogroženosti v naši državi z nizke na srednjo. Zaradi povečanega tveganja terorističnih dejanj Italija znova uvaja nadzor na meji s Slovenijo. Naša država je o enaki nameri obvestila Hrvaško in Madžarsko. Druge teme oddaje: - Egipt bo v Gazo spustil do 20 tovornjakov s človekoljubno pomočjo - Mariborska Snaga kmalu v remont sortirnice - Poraza rokometašev Celja in košarkarjev Olimpije v evropskih tekmovanjih


18.10.2023

V obstreljevanju bolnišnice v Gazi ubitih več sto ljudi

Izrael nadaljuje obstreljevanje Gaze, zaostrujejo se tudi spopadi ob meji z Libanonom. Kot rečeno, je bila sinoči tarča obstreljevanja bolnišnica v Gazi, pri čemer je bilo ubitih več sto ljudi, med njimi veliko žensk in otrok. Mednarodna skupnost se je na najbolj smrtonosen napad na civiliste v 11-ih dneh spopadov ostro odzvala. Ameriški predsednik Joe Biden je odredil natančno preiskavo okoliščin. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je poudaril, da so bolnišnice in njeno osebje zavarovani z mednarodnim pravom. Drugi poudarki: - Filozof Slavoj Žižek ob odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma z izjavami glede vojne na Bližnjem vzhodu močno razburil del občinstva. - Finančno ministrstvo pričakuje, da bo Slovenija do konca leta prejela 600 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev in posojil. - Slovenski nogometaši še korak bližje uvrstitvi na evropsko prvenstvo. V Belfastu z 1:0 premagali Severne Irce.


18.10.2023

V napadu na bolnišnico v Gazi ubitih približno 500 ljudi.

V napadu na eno od bolnišnic na severu Gaze je bilo, kot rečeno, ubitih približno 500 ljudi, je sporočilo tamkajšnje ministrstvo za zdravje. Številni ljudje ostajajo ujeti pod ruševinami, saj je po eksploziji zrušila streha bolnišnice. Kdo je odgovoren za tragedijo, ni znano. V oddaji tudi: - Filozof Slavoj Žižek v nagovoru ob odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma razburil del očinstva. - V Svetem Juriju ob Ščavnici dočakali prvo dejanje izgradnje novega vrtca. - Slovenski nogometaši po zmagi nad Severno Irsko korak bližje evropskemu prvenstvu.


17.10.2023

Popoldne uradno odprtje Frankfurtskega knjižnega sejma: v središču bo Slovenija s Satovjem besed.

Po več letih priprav je Slovenija nared - popoldne bo z uradnim odprtjem v Frankfurtu zasedla mesto častne gostje na največjem knjižnem sejmu na svetu. Več tisoč predstavnikov medijev in obiskovalcev bo vabila v Satovje besed, kot se imenuje slovenski paviljon. Direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar poudarja raznovrstne dogodke v paviljonu. Drugi poudarki oddaje: - Izraelske sile, ob nadaljevanju zračnih napadov na Gazo, ohranjajo blokado palestinske enklave, ki je na robu humanitarne katastrofe. Na obisku v Izraelu bo jutri ameriški predsednik Joe Biden. Kot je napovedal ameriški zunanji minister Antony Blinken, Združene države neomajno podpirajo Izrael v boju proti Hamasu. - Vlada za obnovo po poplavah veliko stavi na evropska sredstva. Slovenija naj bi danes dobila zeleno luč finančnih ministrov Unije za dodatna posojila iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost - njihov obseg bi tako presegel milijardo evrov. - Naše nogometaše zvečer čaka obračun s Severnimi Irci. V Belfastu doslej še niso zmagali.


17.10.2023

V Izrael tudi ameriški predsednik

Združeni narodi opozarjajo, da približno milijon Palestincev, ki so pribežali na jug Gaze, nujno potrebuje hrano, vodo in gorivo. Mejni prehod Rafa med Egiptom in omenjeno enklavo ostaja zaprt, na egiptovski strani se kopičijo tovornjaki s humanitarno pomočjo. Egiptovska stran mejnega prehoda naj bi bila po poročanju več medijev tarča zračnega napada. Izrael bo jutri, po napovedih, obiskal ameriški predsednik Joe Biden. V oddaji tudi: - Po strelskem napadu v Bruslju razglašena najvišja stopnja nevarnosti terorističnega napada - Začenja se največji slovenski kulturni dogodek v tujini - Frankfurtski knjižni sejem - V Mislinji bolnikom z mišično-skeletnimi poškodbami na voljo nov medicinski aparat


16.10.2023

Druga jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


16.10.2023

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


15.10.2023

Jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


14.10.2023

Jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


13.10.2023

Druga jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


13.10.2023

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


12.10.2023

Izraelsko stopnjevanje raketnih napadov na Hamasove položaje v Gazi

Izraelska vojska se s stopnjevanjem raketnih napadov na Hamasove položaje v Gazi pripravlja na kopensko posredovanje v tej enklavi, kjer se po opozorilih človekoljubnih organizacij humanitarne razmere hitro poslabšujejo. Medtem je Izrael včeraj oblikoval vlado narodne enotnosti. Kot je poudaril opozicijski voditelj Beni Ganc, je zdaj čas za vojno. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Obrambni ministri Nata obljubili nadaljnjo pomoč Ukrajini - Poslovanje Premogovnika Velenje v letih 2017 in 2018 pod drobnogledom Nacionalnega preiskovalnega urada - ženska rokometna reprezentanca z zmago začela kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo


12.10.2023

Izrael v novem obsežnem raketnem napadu na Gazo

Izraelske sile nadaljujejo obstreljevanje Gaze. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po vzpostavitvi krizne vlade narodne enotnosti dejal, da bodo uničili Hamas, opozicijski voditelj Beni Ganc, ki se mu je pridružil pa, da to ni čas za mir, temveč za vojno. Število žrtev na obeh straneh narašča, humanitarne razmere so vse hujše. Drugi poudarki oddaje: - Članice zveze Nato znova obljubile izdatno pomoč Ukrajini. - V Škofji Loki in Bohinju dobili nove prostore za zdravstveno dejavnost. - Košarkarji Olimpije za točko izgubili proti favoriziranemu Juventutu.


11.10.2023

Biden napade Hamasa na Izrael označil za popolno zlo, večina članic Unije za povečanje pomoči Palestincem

Bela hiša je napad Hamasa na Izrael označila za dejanje popolnega zla, po navedbah Bruslja pa ravnanje omenjenega palestinskega gibanja potrjuje, da gre za teroristično organizacijo. Visoki evropski zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell pa poudarja, da niso vsi Palestinci teroristi, kaznovanje vseh Palestincev bi bilo zato po njegovem nepošteno, neproduktivno in v nasprotju s prizadevanji za mir. V oddaji pa tudi o tem: - Kandidatki za zdravstveno ministrico Valentini Prevolnik Rupel zelena luč pristojnega parlamentarnega odbora - Prihodnji mesec višje pokojnine, decembra prvič zimski regres - Po oceni politike je najboljši odziv na opustitev premoga jedrska opcija


11.10.2023

Nočno bombardiranje Gaze, napadi Hamasa na Aškelon

Začenja se peti dan spopadov med izraelsko vojsko in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas, ki so zahtevali že več kot 2 tisoč smrtnih žrtev. Minule ure so zaznamovali nenehno izraelsko bombardiranje Gaze in napadi Hamasa na bližnje izraelsko mesto Aškelon. Raketiranja iz Libanona in Sirije krepijo strahove o širitvi koflikta v regiji. V oddaji tudi: - V Bruslju poudarjajo zagotovila o nadaljnji pomoči Palestincem - Kaj obljublja kandidatka za novo zdravstveno ministrico? - V Notranjih goricah je zrasel gasilski vadbeni poligon


10.10.2023

Netanjahu napoveduje uničenje Hamasa. Gaza je izolirana.

Izraelska vojska je vso noč silovito bombardirala Gazo. V spopadih s palestinskim gibanjem Hamas je bilo doslej ubitih skupno skoraj tisoč 600 ljudi, več tisoč je ranjenih. Izraelski premier Netanjahu je Hamasu zagrozil, da najhujše še sledi. Kar jim bomo storili v prihodnjih dneh, bo občutilo še več rodov, je sinoči dejal Netanjahu. V oddaji tudi: - Slovenija bo pozvala Bruselj k čimprejšnjemu predplačilu 100 milijonov evrov za obnovo po poplavah. - Kandidatka za zdravstveno ministrico Prevolnik Rupel popoldne pred pristojnim odborom. Napoveduje postopne spremembe. - Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja opozorila o poslabšuje duševnega stanja mladostnikov


Stran 24 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov