Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
NAPOVEDNIK DSR- MITJA ZATLER, 2.11.2017
Kdor mora kaj skriti, se na moč boji, da bi resnica prišla na dan. In skuša storiti vse, da bi jo utišal.
Beograjskim generalom, ki niso hoteli sprejeti dejstva, da je Slovenija razglasila samostojnost in odšla iz federacije, se je zdelo, da bodo lahko že z uničenjem ključnih oddajnikov naše Radiotelevizije, utišali resnico, sprožili paniko in dokazali, da ''armija'' obvladuje slovensko ozemlje.
V tokratni oddaji Domovina v srcu se predstavlja naš kolega, elektrotehnik Radiotelevizije Slovenija v pokoju, MITJA ZATLER, oddajničar, ki je med vojno za Slovenijo srečno preživel letalske napade JLA na oddajnik na Krvavcu ter s sodelavci pohitel popraviti škodo in obnoviti oddajanje.
Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Zanimiv radijski pisec, po rodu Poljak, je otroštvo in mladost preživel v Ameriki, že dolgo časa pa kot samostojni umetnik živi in deluje v Franciji. Tako doma kot drugod po Evropi vodi delavnice kreativnega pisanja, ki so izjemne tudi po tem, da vključujejo radijsko igro. Tokratna radijska igra govori o sodobnem junaku, intelektualcu D., pravkar ločenemu, ki se preseli na jug Francije v Avignon. Upa, da se bo skril pred lastno preteklostjo in se posvetil prevajanju v angleščino enega samega soneta italijanskega pesnika Petrarke, delu, ki mu je posvetil že več kot dvajset let. D.-jeva življenjska obsesija s Petrarko mu da nov zagon v Avignonu, saj je tam pesnik domnevno prvič videl legendarno Lauro v cerkvi St. Claire leta 1327. Postala je objekt Kanconjere, ene svetovno najbolj znanih ljubezenskih pesmi v ljudskem jeziku, torej v italijanščini. Ko se D. sooči s svojo Lauro, mlado študentko iz Quebeca z imenom Annie, v katero se bolestno zaljubi, njegova obsesija vodi v popolno identifikacijo s pesnikom. Svojemu razpršenemu življenju skuša dati celovito obliko in spaja svojo lastno življenjsko zgodbo s Petrarkino v mozaik govorjenih fragmentov.
Prevajalka Tamara Soban
Dramaturginja Vilma Štritof
Fonetičarka Cvetka Šeruga Prek
Režiser Igor Likar
Tonski mojster Jure Culiberg
Glasbeni opremljevalec Marko Stopar
On Boris Ostan
Hotelirka Snežna Prijatelj
Clotilde Jette Vejrup Ostan
Mentor, Kardinal, Vodič, Analitik, Sodnik Janez Albreht
Annie Vesna Maher
Kustos Stane Potisk
Glas v italijanščini Jasna Rodošek
Traja 58′ 38″
Produkcija Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1996
420 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
NAPOVEDNIK DSR- MITJA ZATLER, 2.11.2017
Kdor mora kaj skriti, se na moč boji, da bi resnica prišla na dan. In skuša storiti vse, da bi jo utišal.
Beograjskim generalom, ki niso hoteli sprejeti dejstva, da je Slovenija razglasila samostojnost in odšla iz federacije, se je zdelo, da bodo lahko že z uničenjem ključnih oddajnikov naše Radiotelevizije, utišali resnico, sprožili paniko in dokazali, da ''armija'' obvladuje slovensko ozemlje.
V tokratni oddaji Domovina v srcu se predstavlja naš kolega, elektrotehnik Radiotelevizije Slovenija v pokoju, MITJA ZATLER, oddajničar, ki je med vojno za Slovenijo srečno preživel letalske napade JLA na oddajnik na Krvavcu ter s sodelavci pohitel popraviti škodo in obnoviti oddajanje.
Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Zanimiv radijski pisec, po rodu Poljak, je otroštvo in mladost preživel v Ameriki, že dolgo časa pa kot samostojni umetnik živi in deluje v Franciji. Tako doma kot drugod po Evropi vodi delavnice kreativnega pisanja, ki so izjemne tudi po tem, da vključujejo radijsko igro. Tokratna radijska igra govori o sodobnem junaku, intelektualcu D., pravkar ločenemu, ki se preseli na jug Francije v Avignon. Upa, da se bo skril pred lastno preteklostjo in se posvetil prevajanju v angleščino enega samega soneta italijanskega pesnika Petrarke, delu, ki mu je posvetil že več kot dvajset let. D.-jeva življenjska obsesija s Petrarko mu da nov zagon v Avignonu, saj je tam pesnik domnevno prvič videl legendarno Lauro v cerkvi St. Claire leta 1327. Postala je objekt Kanconjere, ene svetovno najbolj znanih ljubezenskih pesmi v ljudskem jeziku, torej v italijanščini. Ko se D. sooči s svojo Lauro, mlado študentko iz Quebeca z imenom Annie, v katero se bolestno zaljubi, njegova obsesija vodi v popolno identifikacijo s pesnikom. Svojemu razpršenemu življenju skuša dati celovito obliko in spaja svojo lastno življenjsko zgodbo s Petrarkino v mozaik govorjenih fragmentov.
Prevajalka Tamara Soban
Dramaturginja Vilma Štritof
Fonetičarka Cvetka Šeruga Prek
Režiser Igor Likar
Tonski mojster Jure Culiberg
Glasbeni opremljevalec Marko Stopar
On Boris Ostan
Hotelirka Snežna Prijatelj
Clotilde Jette Vejrup Ostan
Mentor, Kardinal, Vodič, Analitik, Sodnik Janez Albreht
Annie Vesna Maher
Kustos Stane Potisk
Glas v italijanščini Jasna Rodošek
Traja 58′ 38″
Produkcija Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1996
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Splavarstvo ali flosarstvo na reki Savinji se je pojavilo sredi 15.stoletja, se hitro širilo in v 18. stoletju postalo najmočnejša gospodarska dejavnost Zgornje Savinjske doline. Tak status je ohranilo vse do zamrtja flosarstva v drugi svetovni vojni in tik po njej. Gospodarsko razsežnost splavarstva na Savinji potrjujejo podatki, da je med obema vojnama skozi Celje vsako leto plulo več kot 4.000 savinjskih splavov. Flosarstvo je tedaj pomenilo bogat zaslužek za vse, od gozdarjev, tesarjev, žagarjev, do lesnih trgovcev in flosarjev samih. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Ob koncu prejšnjega leta smo počastili stoto obletnico rojstva prvega med slovenskimi filmskimi režiserji prve povojne generacije – Franceta Štiglica. Pri vseh filmih v prvih dvajsetih letih Štigličevega ustvarjanja je bil njegov tesni sodelavec tudi filmski snemalec Ivo Belec, ki se v oddaji spominja sodelovanja z velikim režiserjem.
Ljubezni do domovine ni mogoče zaukazati. Nosimo jo v srcu, ali je preprosto nimamo. Slovenci, ki so okusili tujino, to najlažje razumejo. Danes ponavljamo oddajo, v kateri smo k razmisleku o domovini povabili upokojenega polkovnika slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok skusil tujino. Ljubezen do domovine je dobil že z ljubeznijo mame in očeta. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Božič je eden največjih krščanskih praznikov in tako tudi del kulturne identitete našega naroda. Rodovi prednikov so s češčenjem Svete družine utrjevali medsebojne odnose in občutek pripadnosti. Žal pripadniki nekaterih poklicev v skrbi za druge božiča ne morejo praznovati doma. Tako je tudi s slovenskimi vojaki na mirovnih misijah. Z njihovim vikarjem se je pogovarjal Ivan Merljak. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje!
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Tokrat ponavljamo oddajo o generalu Rudolfu Maistru. BIl je velik Sloevnec, karizmatična osebnost, ki je povezovala sonarodnjake v občutljivem času ob razpadu Avstro-ogrske. Postal je prvi general slovenske vojske in z njo potisnil slovensko mejo skoraj ob rob slovenskega etničnega ozemlja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Rodil se je v Zagorici pri Dolskem in šolal se je na znameniti ljubljanski jezuitski šoli. Sprva je delal kot inženir pri slovenskih rek, a pravo kariero je naredil kot topničar habsburške vojske. Avtor oddaje je Ivan Merljak, pogovarjal se je z prof. dr. Stanislavom Južničem.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Neveljaven email naslov