Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naši predniki so vse do pred nekaj desetletji znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame pripravljali uporabne predmete, na primer slamnike, peharje in podobno, ali pa okrasne predmete, venčke - doužnjeke - ter druge velike in majhne okraske. Na Slovenskem sta dve taki središči, kjer se je uporaba slame najbolj razmahnila: širše območje Domžal, kjer se je razvilo slamnikarstvo in Prekmurje, kjer so v Lipovcih v okolici Beltincev izdelovali okrasne doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Iz širšega območja Domžal in iz Lipovcih v Prekmurju
Naši predniki so vse do pred nekaj desetletji znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame pripravljali uporabne predmete, na primer slamnike, peharje in podobno, ali pa okrasne predmete, venčke - doužnjeke - ter druge velike in majhne okraske. Na Slovenskem sta dve taki središči, kjer se je uporaba slame najbolj razmahnila: širše območje Domžal, kjer se je razvilo slamnikarstvo in Prekmurje, kjer so v Lipovcih v okolici Beltincev izdelovali okrasne doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
429 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Naši predniki so vse do pred nekaj desetletji znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame pripravljali uporabne predmete, na primer slamnike, peharje in podobno, ali pa okrasne predmete, venčke - doužnjeke - ter druge velike in majhne okraske. Na Slovenskem sta dve taki središči, kjer se je uporaba slame najbolj razmahnila: širše območje Domžal, kjer se je razvilo slamnikarstvo in Prekmurje, kjer so v Lipovcih v okolici Beltincev izdelovali okrasne doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Iz širšega območja Domžal in iz Lipovcih v Prekmurju
Naši predniki so vse do pred nekaj desetletji znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame pripravljali uporabne predmete, na primer slamnike, peharje in podobno, ali pa okrasne predmete, venčke - doužnjeke - ter druge velike in majhne okraske. Na Slovenskem sta dve taki središči, kjer se je uporaba slame najbolj razmahnila: širše območje Domžal, kjer se je razvilo slamnikarstvo in Prekmurje, kjer so v Lipovcih v okolici Beltincev izdelovali okrasne doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Prihodnji teden se bomo zavedni Slovenci in ljubitelji gora spomnili obletnice rojstva Jakoba Aljaža, slovenskega katoliškega duhovnika in skladatelja, ki je bržkone najbolj zaslužen mož, da so v kritičnem obdobju avstro-ogrske monarhije naše gore ostale - slovenske. Nemško meščanstvo v Ljubljani, Kranju in po drugih mestih je imelo v zadnjih desetletjih habsburškega cesarstva veliko več ekonomske moči kot Slovenci, toda naši predniki so imeli več srčne moči in zagnanosti. Eden najbolj srčnih mož, ki je s svojimi dejanji za venomer utrdil slovenskost naših gora in Triglav kot sveto goro Slovencev, je bil prav dovški župnik Jakob Aljaž.
Na širitev reformacije, ki se je institucionalizirala v Evangeličanski Cerkvi, je Katoliška Cerkev odgovorila s protireformacijo. Ta je sledila Tridentinskemu koncilu, ki je sprejel nekaj reform, a ni spremenil nobene izmed katoliških verskih dogem. S protireformacijo in sočasno rekatolizacijo je poskušala Katoliška Cerkev spet pridobiti ozemlja in ljudi, koder se je prej razširilo reformacijsko gibanje.
S PROTIREFORMACIJO PO EVROPI JE SKUŠALA KATOLIŠKA CERKEV SPET PRIDOBITI OZEMLJA IN VERNIKE, KODER SE JE PREJ ŠIRIL PROTESTANTIZEM. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK
O SVOJIH SPOMINIH NA PIONIRJA SLOVENSKJEGA FILMA, REŽISERJA FRANCETA ŠTIGLICA, GOVORI FILMSKI SNEMALEC IVO BELEC, KI JE S ŠTIGLICEM SODELOVAL V VSEH NJEGOVIH FILMIH, POSNETIH V PRVIH DVEH DESETLETJIH REŽISERJEVEGA DELA.
SLOVENCI SMO BILI V ČASU HABSBURŠKE MONARHIJE RAZDELJENI NA VEČ DEŽEL JE BILO TO OVIRA A PREDNOST?
V PRIPRAVAH NA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE SO SE ZBRALI NEKATERI SLOVNSKI INTELETUALCI, PUBLICISTI, UNIVERTITETNI PROFESORJI, PRAVNIKI... IN SESTAVILI MAJNIŠKO DEKLARACIJO, V KATERI SO ZAPISALI ZAHTEVE O TEM, V KATERI IN KAKŠNI DRŽAVI ŽELIMO SLOVENCI ŽIVETI.
O FILMSKEM REŽISERJU FRANCETU ŠTIGLICU, PIONIRJU SLOVENSKEAG POVOJNEGA IGRANEGA FILMA V ODDAJI GOVORI NJEGOV SIN TUGO ŠTIGLIC, KI JE ŠEL PO OČETOVIH STOPINJAH. NAJPREJ JE KOT 10 LETNI DEČEK NASTOPIL V FILMU DOLINA MIRU, POZNJE JE KOT MLADENIČ SODELOVAL Z OČETOM KOT ASISTENT REŽIJE, NAPOSLED SE JE TUDI SAM ZAPISAL REŽIJI FILMO.
Peter Pavel Glavar je bil slovenki duhovnik, čebelar, gospodarstvenik in predvsem ljudski dobrotnik ter učitelj čeblarstva, živinoreje in kmetijstva na Kranjskem. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
ODDAJA MEJNIKI IDENTITETE TOKRAT GOVORI O STOLETNEM OBČIAJU V VASI GANČANI V OBČINI BELTINCI V PREKMURJU, IMENOVANEM ''GANČKI MAJOŠ''. IZVPORNO GRE ZA VERSKO POBOŽNOST, KO SE JE SKUPINICA FANTOV IZ TE VASI ZADNJEGA APRILA 1919 S POSTAVITVIJO MLAJA - MAJOŠA- HOTELA ZAHVALITI MATERI BOŽJI, DEVICI MARIJI, KER JIH JE OBVAROVALA NAJHUJŠEGA IN SO SE ZDRAVI VRNILI IZ PRVE SVETOVNE VOJNE. PRVO LETO SO TO STORILI NA SKRIVNEM, SAJ JE BILA VAS ŠE POD MADŽARSKO OBLASTJO, KI JE HUDO PRITISKALA NA SLOVENCE IN JIM PREPREČEVALA GOVORITI IN SE KAKOR KOLI JAVNO IZREKATI ZA SLOVENCE. JESENI TEGA LETA PA JE PREKMURJE PRIŠLO POD OKRILJE MATIČNE DOMOVINE OZRIOMA NOVE OBLAST I- KRALJEVINE JUGOSLAVIJE. IN KMALU JE DVIGOVANJE MLAJA, MAJOŠA, POSTALO JAVNO IN TRADICIONALNO, SE VSE BOLJ RAZVIJALO IN TUDI PRIDOBIVALO ZNAČAJ SVOJEVRSTNE INICIACIJE MLADIH OSEMNAJSTLETNIKOV, PRAVIJO JIM ''LEJTNIKI'', OZIROMA VKLJUČITVE V SVET ODRASLIH. IN TA INICIACIJA JE POVEZANA S HUDIM NAPOROM PRIPRVALJANJA VRHA MLAJA, VRIJA, NOŠNJE LE TEGA PO VASI TER SPAJANJE VRIJA IN DEBLA SAMEGA IN DVIGOVANJE MLAJA NA VAŠKEM IGRIŠČU. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
Oddaja govori o dramatični poti slike Svetogorske Matere božje, ki so jo ukradli fašisti in je po dolgih zapletih in letih ter po diplomatskem posredovanju vendarle prispela nazaj v baziliko na Sveti gori.
Oddaja govori o čarovniških procesih v evropi, ša zlasti na Slovenskem. Ti si se razmahnili na začetku novega veka in pomenijo črn madež zgodovine, seveda gledano z današnjimi odčmi. Razsvetljena cesarica Marija Terezija je čarovniške procese prepovedala, a duh je ostal. Kar pomnimo se stalinistilčnih in udbaških procesov v 20 stoletju, ko so obasti z mučenji izsilile priznanje nedolžnih ljudi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Skupina ljubljanskih intelektualcev je po italijanskem vzoru pred dobimi 300 leti ustanovila Academio Operosorum Labacensium. Sprva je delovala na področju prava, teologije in zdravstva, a so jo kmalu razširili, tudi na druga področja arhitekture, likovne in glasbene umetnosti.
Škofjeloški pasijon: oddaja govori o veličini in pomenu Škofjeloškega pasijona za naš narod. Pred 300 leti je nastajal na podlagi starejših izkušenj pri pripravi spokornh procesij, a se je razvil do popolnosti. Pasijon je v verzih zapisal pater Romuald oz. Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in bil bržkone tudi prvi med ražiserji pasijona v prvih leih uprizarjanja. Teadj so v prireditev vključili meščane in vaščane okoliških vasi, kar okrog 300 je bilo vseh nastopajočih. Danes je Škofjeloški poasijon vpisan v seznam nesnovne kolutrne dediščine UNESCA. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
ODDAJA GOVORI O BARONU ŽIGI ZOISU, GOPODARSTVENIKU, POSESTNIKU, GEOLOGU, LASTNIKU RUDNIKOV IN FUŽIN IN MECENU. žIGA ZOIS JE VODIL TAKO IMENOVANI ZOISOV KROŽEK, V KATEREM SO SE NA NJEGOVEM DOMU, V PALAČI NA BREGU LJUBLJANICE ZBIRALI SLOVENSKI INTELETUALCI TEDANJE DOBE. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK
Barok na Slovenskem je vztočno povezan z rekatolizacijo slovenskih dežel. Podobno se je zgodilo tudi v drugih deželah Habsburškega cesarstva, zato je barok presegal zgolj umetniške sloge.
Janez Vajkard Valvasor je bil polihistor, ki je imel velik vpliv na poznejše rodove slovenskih izobražencev. Njegovo najpomembenjše delo je Slava Vojvodine Kranjske kot veren prikaz življenja tedanje dobe.
oddaja govori o pomenu in vlogi jezuitov v procesu rekatolizacije kranjske dežele in o uveljavitvi šolske izobrazbe tudi med kmečkim prebivalstvom
V minuli oddaji smo preučili razmah protestantizma na Slovenskem, v tej pa se posvečamo protreformaciji. Oddajo je pripravil Ivan Merljak.
ODDAJA GOVORI O ŠIRJENJU PROTESTANTIZMA NA SLOVENSKEM, KI SE JE ZAČELO ŽE PRED TRUBARJEM, A JE Z NJIM DOSEGLO VRH. TO JE PRVI DEL ODDAJE, DRUGI BO O PROTIREFOIRMACIJI. AVTOR ODDAJE JE IVANA MERLJAK.
Črni bratje je resnična zgodba o skupini mladih slovenskih srednješolcih v času fašizma v Gorici, ki so se odločili upreti fašističnemu raznarodovanju.
Neveljaven email naslov