Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a.
Kaj imajo skupnega Luka, Marko in Arne? Pregibanje njihovih imen marsikomu povzroča težave!
Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a, pravi Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.
“Redkokdo bo rekel »srečal sem Silva, Vlada,…«, pogovorno govorimo »srečal sem Silvota, Vladota, Markota,…«; skratka, pogovorno uresničevanje podaljšave s -t-je zelo pogosto, v knjižnem jeziku pa se zavedamo, da ta podaljšava ni primerna za rabo. Na družbenih omrežjih, kjer smo bolj sproščeni in pogovornost pride bolj do izraza, se že srečujemo tudi z zapisano podaljšavo s -t-.”
Težave lahko nastopijo še pri posameznih imenih, kakršno je Klemen, ljudje se pogosto sprašujejo, je prav Klemna ali Klemena. Gre za že uveljavljeno dvojnico, ime se lahko torej sklanja na oba načina, se pa Pravopis vedno bolj ozira na to, kaj posameznik, ki je nosilec imena, želi zase – torej kako svoje ime pregiba on oziroma njegova okolica. Ob tem velja izpostaviti še en sklop imen, in sicer tista, ki se končajo na -r.
“Vsi imamo v ušesih Prešernov Krst pri Savici in Črtomirja, ki ga Prešeren še ni podaljševal z -j-, danes pa je to že kar pravilo, tako da že Slovenski pravopis 2001 opozarja, da se pojavljata obe obliki, je pa zdaj v slovenščini zdaj že povsem prevladujoča podaljšava z -j-, torej Bogomirja, Vladimirja, Črtomirja, …”
Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a.
Kaj imajo skupnega Luka, Marko in Arne? Pregibanje njihovih imen marsikomu povzroča težave!
Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a, pravi Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.
“Redkokdo bo rekel »srečal sem Silva, Vlada,…«, pogovorno govorimo »srečal sem Silvota, Vladota, Markota,…«; skratka, pogovorno uresničevanje podaljšave s -t-je zelo pogosto, v knjižnem jeziku pa se zavedamo, da ta podaljšava ni primerna za rabo. Na družbenih omrežjih, kjer smo bolj sproščeni in pogovornost pride bolj do izraza, se že srečujemo tudi z zapisano podaljšavo s -t-.”
Težave lahko nastopijo še pri posameznih imenih, kakršno je Klemen, ljudje se pogosto sprašujejo, je prav Klemna ali Klemena. Gre za že uveljavljeno dvojnico, ime se lahko torej sklanja na oba načina, se pa Pravopis vedno bolj ozira na to, kaj posameznik, ki je nosilec imena, želi zase – torej kako svoje ime pregiba on oziroma njegova okolica. Ob tem velja izpostaviti še en sklop imen, in sicer tista, ki se končajo na -r.
“Vsi imamo v ušesih Prešernov Krst pri Savici in Črtomirja, ki ga Prešeren še ni podaljševal z -j-, danes pa je to že kar pravilo, tako da že Slovenski pravopis 2001 opozarja, da se pojavljata obe obliki, je pa zdaj v slovenščini zdaj že povsem prevladujoča podaljšava z -j-, torej Bogomirja, Vladimirja, Črtomirja, …”
Značilnosti frazemov so ekspresivnost, večbesednost, stalnost in leksikaliziranost ter idiomatičnost, pove lektorica Teja Završnik iz prevajalskega podjetja?Leemeta.
V tokratni oddaji KiKs bomo znova v družbi najpogosteje uporabljanega in tudi najbolj kompleksnega slovenskega ločila – vejice. Novembra smo se najprej ukvarjali s pomagali za njeno pravilno postavljanje v povedi, potem smo opozorili na nekaj najpogostejših napak. Danes pa bomo vejico združili z večdelnimi vezniki, kot so »tako da«, »ali – ali«, »in ki«, »medtem ko«, »kljub temu da«. Andreji Gradišar je pri dilemi, kam v takem primeru postaviti vejico – spredaj, zadaj ali morda vmes –, na pomoč priskočila doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V tem delu leta so športno bogati, predvsem beli, konci tednov, nekaj povsem običajnega. Alpsko in nordijsko smučanje, tudi s pomembno slovensko udeležbo. To pa posledično pomeni, da so radijski in televizijski prenosi prežeti s smučarsko terminologijo, ki se nato pojavlja tudi v informativnih oddajah. V današnjem Kiksu preverjamo in raziskujemo bogastvo in raznolikost slovenske smučarske terminologije ter tudi njeno rabo v praksi.
Če ste med tistimi, ki so od pouka slovenščine kaj odnesli, govorite in pišete »za kaj gre« in ne »za kaj se gre«. In če ste med omenjenimi, potem se verjetno tudi precej zdrznete, če slišite napačno rabo. Pa je res tako zelo napačna? V oddaji Kratka-informativna koristna slovenščina tokrat preverjamo, ali je »za kaj se gre« res »kiks«.
Tudi vas je verjetno že kdaj zmotila kakšna slovnična ali pravopisna napaka v oglasih. Pa ne mislimo recimo na uporabo besede »džabest« za poimenovanje mobilnega paketa za mlade, ki je z vidika naše sogovornice povsem dopustna. V oči zbodejo primeri, ki so najverjetneje posledica neznanja. Kam se v tiskanih oglasih recimo izgubljajo vejice?
Ste že slišali za helikopterski denar, duhovno obhajilo ali pa koronadan? To so le tri od 157 besed, ki so se lani uvrstile v Sprotni slovar, kjer se najprej nove besede najprej znajdejo. Katere so v letu 2020 še nastale oz. pridobile nove pomene, kako se novo besedje sploh oblikuje in kakšni so kriteriji, da ga slovaropisci uvrstijo v slovar, sta odkrivali Darja Pograjc in Katja Krajnc v pogovoru z znanstvenim sodelavcem na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, Domnom Krvíno.
Slovenski spletni jezikovni portal Fran navaja in obravnava 93 praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev. Med njimi je tudi današnji državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Kako pravilno zapisujemo imena praznikov? Jih pišemo z malo ali veliko začetnico? Ali obstaja kakšna izjema, morda dvojnica? Ali lahko v znamenje spoštovanja do verskih ali drugih praznikov pišemo njihova imena z veliko začetnico, še zlasti če gre za zasebne sporočevalne prakse?
Pred desetletji, ko so bile ženske povečini doma, je bilo veliko poimenovanj za poklice vezanih le na moški spol. Ženske so tako opravljale delo gospodinje, moški pa so bili zdravniki, vozniki, mizarji. Danes ima v slovenskem jeziku večina poklicev obe obliki – tako moško kot žensko. A obstajajo tudi izjeme. Katere so, kako tvorimo ženske oblike in kakšne posebnosti poznajo moške oblike v naslednjih minutah v naši rubriki Kiks s sogovornico doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. oddajo sta pripravili Tadeja Bizilj in Špela Šebenik.
Čeprav je epidemija še vedno prva na lestvici najpogostejših medijskih objav, so jo pred časom recimo nadomestile objave, povezane z izvolitvijo novega predsednika svetovne gospodarske velesile. Američani so izvolili predsednika, ki ima v priimku neobstojni polglasnik. To pomeni, kot pove Teja Završnik iz prevajalskega podjetja Leemeta, da pri sklanjanju e izpade. Govorimo torej o predsedniškem mandatu Joeja Bidna in ne Bidena.
Tudi danes se bomo v Kiksu družili z vejicami in doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pretekli teden smo govorili o tem, na kakšna pravila se opreti, ko vejicam iščemo pravo mesto v besedilu. Danes pa o nekaterih najpogostejših napakah, ki jih delamo. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.
Postavljanje vejic je nekaj, česar se učimo hkrati s spoznavanjem knjižne slovenščine. Učenje traja veliko let, lahko tudi vse življenje, saj se vedno nekje najde vejica, za katero še nismo slišali. Tako pravi doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Andreja Gradišar jo je pred mikrofon povabila, da bi skupaj oblikovali seznam univerzalnih pravil, ki nam pomagajo pri postavljanju tega izmuzljivega ločila. V Kiksu danes torej lovimo vejice.
Ko govorimo, smo največkrat pozorni na besede in vsebino povedanega. Koliko pozornosti pa pri sporočanju namenjamo glasu? Trenerka komunikacijskih veščin mag. Vesna Sódnik opaža, da premalo, čeprav ima pri govornem sporazumevanju večjo težo, kot si morda mislimo. Obvladovanja glasu pa se lahko naučimo z vajami. Niso pa vse učinkovite – če se pred govorjenjem odkrhamo, ne bomo bolje zveneli. Zakaj je tako, izveste v Kiksu, ki sta ga pripravili Darja Pograjc in Katja Krajnc.
Se spomnite kakšne besede, ki vam je v otroštvu delala težave in je nikakor niste znali izgovoriti? Tokrat o prvih "kiksih," ki jih delamo v obdobju, ko se šele učimo govoriti.
470 let je od tega, kar smo Slovenci dobili prvi slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Čeprav imata versko vsebino, pa je v središču pozornosti tudi jezik. Pred Primožem Trubarjem se je slovenščina le občasno zapisovala, on pa je ustvaril nekakšen visok knjižni jezik. Uporabljal je številne retorične figure – ni pa bil čisto povsod dosleden. Pozorno lektorjevo oko bi opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes. »Trubarjev KiKs« je pripravila Katja Kranjc.
Kdaj ste nazadnje odpotovali v nek neznan kraj? Ste s seboj vzeli vodnika ali vodiča? Se pomen besede vodnik spremeni, če spremenimo mesto naglasa in rečemo vódnik ? In kdo je tisti, ki nam doma zamenja električno napeljavo ali popravi računalnik – so to elektrikarji in računalnikarji ali električarji in računalničarji? O vsem tem izveste več v naslednjih minutah v rubriki KIKS, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
"Slovenščina ni edini jezik, ki ima te težave, tako rekoč vsi jeziki imajo dvojnice," je razložil prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki nam je priskočil na pomoč tudi v drugem delu oddaje, v kateri raziskujemo dvojnice. Tokrat v KiKs-u o besedah: štart/start, inštitut/institut, instrument/inštrument, instalacija/inštalacija in simonija/sinfonija.
Mašila so lahko polnopomenske besede, kot so “hočem reči, bom rekla, mislim” in podobno. Te besede imajo pomen, ampak ga zaradi načina uporabe izgubijo. Polglasnik) pa je prazna beseda, ki nima pomena. Mašil je veliko, so pa odvisna tudi od generacij, ki jih uporabljajo, še razlaga magistrica Vesna Sodnik, trenerka komunikacijskih veščin.
Koliko elektronskih sporočil ste napisali v tednu, ki se izteka? Ali ste med tistimi, ki še vedno raje pokličete oz. celo napišete klasično pismo. Po podatkih spletne strani Internet live stats na svetu vsako sekundo pošljemo nekaj manj kot 3 milijone e-sporočil. Nekatera so bolj, druga manj pravopisno pravilna. Norme bi se vsekakor morali držati, če gre za t. i. formalno komunikacijo - denimo odgovore na uradne dokumente, dopise, vabila na sestanke, ki jih dobimo prek elektronske pošte. Na nekatere pogostejše napake bosta v nadaljevanju v KiKsu opozorili dr. Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in avtorica oddaje Andreja Gradišar.
Neveljaven email naslov