Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo?
Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Vlogo za odpis dolgov lahko oddate še do konca oktobra
Od začetka avgusta pri nas poteka prvi in po napovedih odgovornih tudi edini odpis dolga za socialno najšibkejše. Do zdaj je k njemu pristopilo več kot 115 občin in približno 90 podjetij ali gospodarskih družb. Pričakovanja ob prvih medijskih objavah o odpisu so bila velika, kar so v stiku z občani ugotovili tudi centri za socialno delo.
“Ljudje so razumeli, da bo odpis dolgov pavšalen in splošen. Ko smo jim pojasnili omejitve, je bilo kar precej hudih besed, češ da to ni primerno, ker so zadolženi na takšen in drugačen način.”
– sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Kuzmanič Korva
Pogoji za odpis dolga, ki so ustavili začetno vznesenost nad zakonom, so naslednji: v prvi polovici letošnjega leta ste morali biti prejemnik denarne socialne pomoči, varstvenega ali veteranskega dodatka ali pa otroškega dodatka iz prvega in drugega dohodkovnega razreda oziroma iz tretjega dohodkovnega razreda, ob čemer morate biti hkrati prejemnik dodatka za nego otroka ali za veliko družino. Za odpis dolga se niso mogli prijaviti tudi tisti, ki so trenutno v osebnem stečaju.
Zakon ni obvezoval nobenega podjetja, občine ali javne ustanove, da dolgove mora odpisati, pristopili so prostovoljno. A niso mogli odpisati kar vseh dolgov, to je v zakonu natančno opredeljeno: odpisujejo se lahko le dolgovi, ki so nastali najpozneje do konca leta 2013 in izvirajo iz rednih gospodinjskih stroškov, zdravstvenega zavarovanja, stroškov vrtca ali šolske prehrane, stroškov bančnih storitev in neplačanih davčnih obveznosti.
Kako velika je torej presečna množica? Projekt enkratnega odpisa vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Skupni znesek, ki ga je bila država pripravljena nameniti za odpis, je milijon evrov. Na ministrstvu so do zdaj dobili približno 530 vlog. Takšnih, ki po prvi oceni ustrezajo kriterijem odpisa, je okoli 369. Vloge še rešujejo, dolg so do zdaj odpisali 72 prosilcem. Pričakovali so predvsem večje število prošenj za odpis glede na potencialno število upravičencev. Novega projekta odpisa dolgov, kot pravijo na ministrstvu, ne bo. Gre za enkratno, celovito akcijo, še naprej pa ostajajo redni odpisi. “Po naših podatkih smo s projektom zajeli najranljivejšo populacijo. Težko pa govorim o končnem rezultatu,” je še povedala državna sekretarka Martina Vuk.
Martina Vuk, MDDSZ: Ne obžalujemo, da smo vložili veliko energije v projekt odpisa dolgov, tudi če bomo z njim pomagali zgolj tisoč ljudem.
— Val 202 (@Val202) October 21, 2015
Finančna uprava Republike Slovenije odpisuje davčne dajatve, ki se stekajo neposredno v državni proračun, v to denimo ne spada nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in podobno. Dolg ob vseh prej naštetih pogojih tudi ni smel presegati 50 evrov.
Od začetka avgusta so na FURS prejeli 906 vlog, pogojem ustreza 96 prosilcev, do zdaj so skupno odpisali manj kot 3000 evrov dolga, največ iz naslova dohodnine.
Povprečno so torej odpisali le 30,61 evra na osebo, največkrat iz naslova dohodnine. Gre tudi za to, da odpisujejo le dolgove fizičnih oseb, samostojni podjetniki ne spadajo v to kategorijo. Do konca meseca ne pričakujejo več velikega števila vlog.
Projektu se je pridružilo tudi 115 slovenskih občin, ki sodelujejo predvsem kot ustanoviteljice vrtcev in šol. Te posamično zbirajo vloge za odpis, sodelujejo pa tudi javna podjetja. Večina naših sogovornikov je povedala, da so pričakovali precej več vlog.
Še največ vlog so do zdaj dobili v bankah. Tako NKBM kot NLB bosta upravičencem odpisovali do 1000 evrov dolga, ki izhaja iz stroškov transakcijskih računov in kartičnega poslovanja. V prvi banki so do zdaj prejeli približno 150 vlog, v največji slovenski banki NLB pa 853. Končnih zneskov odpisa še ne poznajo.
Podobno je pri zavarovalnicah, ki bodo odpisovale dolgove za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Pri Triglavu so dobili 250 vlog, povprečno je približno 80 evrov dolga na zavarovanca, do zdaj je torej odprtih postavk za okrog 20.000 evrov. Končnih številk še nimajo pri Adriaticu Slovenica, kjer so prejeli več kot 400 vlog, pri Vzajemni do konca projekta o številkah še ne želijo govoriti.
Na Hrvaškem, kjer so podoben projekt izpisa pripravili poleti, je bila med tistimi, ki so odpisali največ dolga, hrvaška RTV-hiša. RTV Slovenija pa k sporazumu ni pristopila, ker so socialno ogroženi in invalidi že v izhodišču oproščeni plačila RTV-prispevka. Odpisi za druge zavezance pa so urejeni tudi z Internim pravilnikom o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev, ki jih najdete na dnu te strani.
Podjetja, ki se ukvarjajo z energetiko in distribucijo elektrike, pa so v en glas povedala, da so pričakovala veliko višje število vlog. Hčerinsko podjetje Elektra Ljubljana Elektro energija bo odpisalo celoten znesek vsem upravičencem, takih je bilo do zdaj le 30. Skupni znesek je trenutno 18.600 evrov. Direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribič pravi, da so upravičenci le majhen del njihovih dolžnikov.
“Socialno ogroženi skoraj vedno redno plačujejo, elektrika je tista zadnja, ki je ne plačajo. Delež teh dolgov je zato v primerjavi s skupnim zneskom dolgov dokaj majhen.” – Andrej Ribič, direktor Elektra Ljubljana
S podobno težavo so se po besedah Darje Kuzmanič Korva srečali tudi v pogovorih s šolami in vrtci po Sloveniji, po njenem gre tudi za kulturo neplačevanja tistih, ki so sposobni plačati položnice.
Vloge za odpis lahko pri vseh 205 podpisnikih sporazuma oddate še do konca oktobra. Vse informacije o odpisu najdete na centrih za socialno delo in pri podpisnikih samih, zbrane so tudi na spletni strani paketpomoci.si.
Ker se v zadnjih dneh upniki še pridružujejo projektu, je za dolžnike smiselno, da seznam pridruženih morda znova preverijo, in če je med njimi tudi njihov upnik, vlogo oddajo.
_________
Možnosti odpisa dolga pri RTV Slovenija:
Interni pravilnik o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev 22.03.2012
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo?
Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Vlogo za odpis dolgov lahko oddate še do konca oktobra
Od začetka avgusta pri nas poteka prvi in po napovedih odgovornih tudi edini odpis dolga za socialno najšibkejše. Do zdaj je k njemu pristopilo več kot 115 občin in približno 90 podjetij ali gospodarskih družb. Pričakovanja ob prvih medijskih objavah o odpisu so bila velika, kar so v stiku z občani ugotovili tudi centri za socialno delo.
“Ljudje so razumeli, da bo odpis dolgov pavšalen in splošen. Ko smo jim pojasnili omejitve, je bilo kar precej hudih besed, češ da to ni primerno, ker so zadolženi na takšen in drugačen način.”
– sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Kuzmanič Korva
Pogoji za odpis dolga, ki so ustavili začetno vznesenost nad zakonom, so naslednji: v prvi polovici letošnjega leta ste morali biti prejemnik denarne socialne pomoči, varstvenega ali veteranskega dodatka ali pa otroškega dodatka iz prvega in drugega dohodkovnega razreda oziroma iz tretjega dohodkovnega razreda, ob čemer morate biti hkrati prejemnik dodatka za nego otroka ali za veliko družino. Za odpis dolga se niso mogli prijaviti tudi tisti, ki so trenutno v osebnem stečaju.
Zakon ni obvezoval nobenega podjetja, občine ali javne ustanove, da dolgove mora odpisati, pristopili so prostovoljno. A niso mogli odpisati kar vseh dolgov, to je v zakonu natančno opredeljeno: odpisujejo se lahko le dolgovi, ki so nastali najpozneje do konca leta 2013 in izvirajo iz rednih gospodinjskih stroškov, zdravstvenega zavarovanja, stroškov vrtca ali šolske prehrane, stroškov bančnih storitev in neplačanih davčnih obveznosti.
Kako velika je torej presečna množica? Projekt enkratnega odpisa vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Skupni znesek, ki ga je bila država pripravljena nameniti za odpis, je milijon evrov. Na ministrstvu so do zdaj dobili približno 530 vlog. Takšnih, ki po prvi oceni ustrezajo kriterijem odpisa, je okoli 369. Vloge še rešujejo, dolg so do zdaj odpisali 72 prosilcem. Pričakovali so predvsem večje število prošenj za odpis glede na potencialno število upravičencev. Novega projekta odpisa dolgov, kot pravijo na ministrstvu, ne bo. Gre za enkratno, celovito akcijo, še naprej pa ostajajo redni odpisi. “Po naših podatkih smo s projektom zajeli najranljivejšo populacijo. Težko pa govorim o končnem rezultatu,” je še povedala državna sekretarka Martina Vuk.
Martina Vuk, MDDSZ: Ne obžalujemo, da smo vložili veliko energije v projekt odpisa dolgov, tudi če bomo z njim pomagali zgolj tisoč ljudem.
— Val 202 (@Val202) October 21, 2015
Finančna uprava Republike Slovenije odpisuje davčne dajatve, ki se stekajo neposredno v državni proračun, v to denimo ne spada nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in podobno. Dolg ob vseh prej naštetih pogojih tudi ni smel presegati 50 evrov.
Od začetka avgusta so na FURS prejeli 906 vlog, pogojem ustreza 96 prosilcev, do zdaj so skupno odpisali manj kot 3000 evrov dolga, največ iz naslova dohodnine.
Povprečno so torej odpisali le 30,61 evra na osebo, največkrat iz naslova dohodnine. Gre tudi za to, da odpisujejo le dolgove fizičnih oseb, samostojni podjetniki ne spadajo v to kategorijo. Do konca meseca ne pričakujejo več velikega števila vlog.
Projektu se je pridružilo tudi 115 slovenskih občin, ki sodelujejo predvsem kot ustanoviteljice vrtcev in šol. Te posamično zbirajo vloge za odpis, sodelujejo pa tudi javna podjetja. Večina naših sogovornikov je povedala, da so pričakovali precej več vlog.
Še največ vlog so do zdaj dobili v bankah. Tako NKBM kot NLB bosta upravičencem odpisovali do 1000 evrov dolga, ki izhaja iz stroškov transakcijskih računov in kartičnega poslovanja. V prvi banki so do zdaj prejeli približno 150 vlog, v največji slovenski banki NLB pa 853. Končnih zneskov odpisa še ne poznajo.
Podobno je pri zavarovalnicah, ki bodo odpisovale dolgove za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Pri Triglavu so dobili 250 vlog, povprečno je približno 80 evrov dolga na zavarovanca, do zdaj je torej odprtih postavk za okrog 20.000 evrov. Končnih številk še nimajo pri Adriaticu Slovenica, kjer so prejeli več kot 400 vlog, pri Vzajemni do konca projekta o številkah še ne želijo govoriti.
Na Hrvaškem, kjer so podoben projekt izpisa pripravili poleti, je bila med tistimi, ki so odpisali največ dolga, hrvaška RTV-hiša. RTV Slovenija pa k sporazumu ni pristopila, ker so socialno ogroženi in invalidi že v izhodišču oproščeni plačila RTV-prispevka. Odpisi za druge zavezance pa so urejeni tudi z Internim pravilnikom o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev, ki jih najdete na dnu te strani.
Podjetja, ki se ukvarjajo z energetiko in distribucijo elektrike, pa so v en glas povedala, da so pričakovala veliko višje število vlog. Hčerinsko podjetje Elektra Ljubljana Elektro energija bo odpisalo celoten znesek vsem upravičencem, takih je bilo do zdaj le 30. Skupni znesek je trenutno 18.600 evrov. Direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribič pravi, da so upravičenci le majhen del njihovih dolžnikov.
“Socialno ogroženi skoraj vedno redno plačujejo, elektrika je tista zadnja, ki je ne plačajo. Delež teh dolgov je zato v primerjavi s skupnim zneskom dolgov dokaj majhen.” – Andrej Ribič, direktor Elektra Ljubljana
S podobno težavo so se po besedah Darje Kuzmanič Korva srečali tudi v pogovorih s šolami in vrtci po Sloveniji, po njenem gre tudi za kulturo neplačevanja tistih, ki so sposobni plačati položnice.
Vloge za odpis lahko pri vseh 205 podpisnikih sporazuma oddate še do konca oktobra. Vse informacije o odpisu najdete na centrih za socialno delo in pri podpisnikih samih, zbrane so tudi na spletni strani paketpomoci.si.
Ker se v zadnjih dneh upniki še pridružujejo projektu, je za dolžnike smiselno, da seznam pridruženih morda znova preverijo, in če je med njimi tudi njihov upnik, vlogo oddajo.
_________
Možnosti odpisa dolga pri RTV Slovenija:
Interni pravilnik o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev 22.03.2012
Vse več je otrok s specifičnimi učnimi težavami, zaradi prepozne pomoči pa je vse več tudi tistih, ki imajo kompleksnejše motnje. Tudi v šolskem sistemu ne izvajajo prilagoditev in ne zagotavljajo dodatne pomoči otrokom s priporočili, zato starše pravzaprav spodbujajo, naj sprožijo postopek pridobivanja odločb za usmerjanje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Res pa je, da je bila ta še leta 2009 pri nas najnižja med vsemi evropskimi državami: manj kot odstotek in tudi danes smo (še) na šestem mestu po najnižji razliki. Še vedno, bi lahko znova poudarili. O čem sploh govorimo, ko govorimo o razliki v plači med spoloma in s katerimi ukrepi se jo lahko uspešno zmanjšuje? O tem v pogovoru z raziskovalko Evropskega inštituta za enakost med spoloma Jolanto Reingarde v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?
Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek.
Požari v zbirnih centrih za odpadke kažejo tudi na pomanjkljivo regulacijo požarne varnosti pri skladiščenju in predelavi odpadkov. Požarna varnost je v veliki meri prepuščena lastnikom. Zakaj bi morali več vlagati v preventivo, namesto da gasimo požare, ko je že prepozno?
Na primerjalnem testu nerafiniranega bučnega olja Zveze potrošnikov Slovenije se je večina vzorcev izkazala za dobro, en izdelek pa je vseboval preveliko vsebnost pesticidov. Kot pojasnjuje namestnik generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) dr. Jernej Drofenik, so proizvod že umaknili iz prometa. V njem so bili tudi ostanki nevarnega pesticida aldrina, ki ima podobne lastnosti kot DDT in je prepovedan že več desetletij. Pri bučnem olju mora biti navedeno samo poreklo države proizvodnje, poreklo semena pa ne. Polovica vzorcev, ki jih vzorči UVHVVR, vsebuje ostanke pesticidov. Od 1 do 2 odstotka vzorcev presega dovoljeno vrednost.
Kakšno zdravstveno oskrbo tuji turisti sploh lahko dobijo pri nas? Kaj jim zagotavlja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in kaj, če je nimajo? Kam napotiti obolelega turista, ki ne sodi na urgenco? Na vprašanja je odgovarjala Eva Godina s Področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje ZZZS.
Nadzor kopalnih voda traja med kopalno sezono in sicer od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah, na morju pa se začne že 1. junija in konča 15. septembra. Tveganje za okužbe se zaradi prisotnosti mikroorganizmov fekalnega izvora bistveno poveča na divjih kopališčih, kjer kakovosti vode ne spremlja nihče.
Zadnja leta so staranje prebivalstva, odnos do starosti, domovi za starejše pogoste teme pogovorov in razlogi za nezadovoljstvo. Zakaj smo se odločili, da izpostavimo združenje za dostojno starost Srebrna nit? Ker so v njem ljudje, ki želijo spremeniti odnos družbe in oblastnikov do starejših. Zbirajo informacije, svetujejo, spremljajo delo pristojnih ustanov, razkrivajo nepravilnosti. Napisali so že štiri pisma, v katerih javnost in pristojne, od predsednika vlade navzdol, opozarjajo na slabe razmere v domovih za starejše. Na zadnje pismo so jim zaenkrat po elektronski pošti poslali odgovore le avtomatski odzivniki.
Potrošniške organizacije, združene v Evropsko potrošniško organizacijo BEUC, med njimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so v pet točk strnile zahteve, ki jih naslavljajo tudi na vse, ki kandidirajo na evropskih volitvah.
Andrej Pleterski je prepričan, da bi uzakonitev evtanazije ljudem dala občutek, da se jim ni treba bati, da bi v končnem obdobju svojega življenja padli v majhno skupino ljudi, ki umirajo zelo mučeniško. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik opozarja, da naša družba še ni dovolj zrela za uzakonitev evtanazije. Obiskali bomo tudi Alenko Čurin Janžekovič, ki se je odločila za evtanazijo v Švici.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali povzetek prvomajskih reportaž iz hrvaškega podjetja ITAS PRVOMAJSKA in slovenskega M TOM. Obe sta v lasti delavcev. V Sloveniji smo imeli že kar nekaj poskusov delavskih prevzemov, uspešen pa je bil samo eden. Jadranka Vesel, soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, bo med drugim pojasnila, zakaj teh prevzemov pri nas ni več, čeprav so v nekaterih evropskih državah nekaj običajnega.
Odkar je ljubezen, so tudi ljubezenske prevare. In odkar je splet, obstajajo spletne. Ljubezenske prevare na spletu pa so pravzaprav tudi dober posel na podlagi socialnega inženiringa. Po navadi se začnejo s prošnjo za prijateljstvo na Facebooku ali Instagramu, povezovanje pa lahko traja tudi po več mesecev, preden se pojavi potreba po denarju. Ravno zaradi čustvene vpletenosti so nakazani zneski potem lahko vrtoglavi.
Štirinajst dni po valu napovedanih odpovedi družinskih zdravnikov delo v zdravstvenih domovih za zdaj poteka nemoteno. V Kranju, kjer se je za odpoved odločilo največ, 23 zdravnikov, pa prve težave pričakujejo že prihodnji mesec, ko bodo zdravniki izkoristili letni dopust. Uresničitev nameravanih odpovedi bi obremenila tudi urgence, saj razen v Ljubljani v stalno pripravljenih ekipah sodelujejo tudi družinski zdravniki. Tudi predlog o uvozu tujih družinskih zdravnikov je za mnoge nerealen.
Kamniški gorski reševalci , ki so med bolj obremenjenimi, so ostali brez prostorov. Klobčič rešitve so začeli odvijati sami. Pogodba za nove prostore z lastnikom nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku je podpisana, čaka jih obnova. Trenutno so v bivalnikih, ki jih je priskrbela država. Kamniški gorski reševalci in prostovoljci imajo voljo, denarja pa ne dovolj. Zato so se odločili tudi za organizacijo dobrodelnega koncerta in SMS donacije. Država, ki bo letos za delo 430 gorskih reševalcev namenila okoli 540 tisoč evrov, za samo ureditev prostorov sedemnajstih gorsko reševalnih postaj in društev nima zakonske osnove, zato bodo nujne spremembe. Kamniški primer pa ni osamljen, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod. Ustrezni prostori in dobra opremljenost pa so v času, ko imajo visoko usposobljeni prostovoljni gorski reševalci več kot 500 različnih posredovanj na leto, nepogrešljivi za nadaljnje delo v sistemu zaščite in reševanja.
V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto.
Nov varuh človekovih pravic Peter Svetina mesec dni po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti vložiti na področje enakopravnosti žensk, kot zelo pomembna pa jemlje tudi okoljska vprašanja. Trenutno se mu zdi najbolj pereče vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. Napoveduje, da ne bo prijeten varuh do politikov.
Glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov se osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Toda energetskih in podnebnih ciljev ne bo mogoče doseči brez zmanjšanja rabe energije tudi v industriji. V studiu sta bila Andrej Gnezda iz fundacije za trajnostni razvoj Umanotera in Gregor Rome iz sektorja za kreditiranje Eko sklada.
Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.
Neveljaven email naslov