Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo?
Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Vlogo za odpis dolgov lahko oddate še do konca oktobra
Od začetka avgusta pri nas poteka prvi in po napovedih odgovornih tudi edini odpis dolga za socialno najšibkejše. Do zdaj je k njemu pristopilo več kot 115 občin in približno 90 podjetij ali gospodarskih družb. Pričakovanja ob prvih medijskih objavah o odpisu so bila velika, kar so v stiku z občani ugotovili tudi centri za socialno delo.
“Ljudje so razumeli, da bo odpis dolgov pavšalen in splošen. Ko smo jim pojasnili omejitve, je bilo kar precej hudih besed, češ da to ni primerno, ker so zadolženi na takšen in drugačen način.”
– sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Kuzmanič Korva
Pogoji za odpis dolga, ki so ustavili začetno vznesenost nad zakonom, so naslednji: v prvi polovici letošnjega leta ste morali biti prejemnik denarne socialne pomoči, varstvenega ali veteranskega dodatka ali pa otroškega dodatka iz prvega in drugega dohodkovnega razreda oziroma iz tretjega dohodkovnega razreda, ob čemer morate biti hkrati prejemnik dodatka za nego otroka ali za veliko družino. Za odpis dolga se niso mogli prijaviti tudi tisti, ki so trenutno v osebnem stečaju.
Zakon ni obvezoval nobenega podjetja, občine ali javne ustanove, da dolgove mora odpisati, pristopili so prostovoljno. A niso mogli odpisati kar vseh dolgov, to je v zakonu natančno opredeljeno: odpisujejo se lahko le dolgovi, ki so nastali najpozneje do konca leta 2013 in izvirajo iz rednih gospodinjskih stroškov, zdravstvenega zavarovanja, stroškov vrtca ali šolske prehrane, stroškov bančnih storitev in neplačanih davčnih obveznosti.
Kako velika je torej presečna množica? Projekt enkratnega odpisa vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Skupni znesek, ki ga je bila država pripravljena nameniti za odpis, je milijon evrov. Na ministrstvu so do zdaj dobili približno 530 vlog. Takšnih, ki po prvi oceni ustrezajo kriterijem odpisa, je okoli 369. Vloge še rešujejo, dolg so do zdaj odpisali 72 prosilcem. Pričakovali so predvsem večje število prošenj za odpis glede na potencialno število upravičencev. Novega projekta odpisa dolgov, kot pravijo na ministrstvu, ne bo. Gre za enkratno, celovito akcijo, še naprej pa ostajajo redni odpisi. “Po naših podatkih smo s projektom zajeli najranljivejšo populacijo. Težko pa govorim o končnem rezultatu,” je še povedala državna sekretarka Martina Vuk.
Martina Vuk, MDDSZ: Ne obžalujemo, da smo vložili veliko energije v projekt odpisa dolgov, tudi če bomo z njim pomagali zgolj tisoč ljudem.
— Val 202 (@Val202) October 21, 2015
Finančna uprava Republike Slovenije odpisuje davčne dajatve, ki se stekajo neposredno v državni proračun, v to denimo ne spada nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in podobno. Dolg ob vseh prej naštetih pogojih tudi ni smel presegati 50 evrov.
Od začetka avgusta so na FURS prejeli 906 vlog, pogojem ustreza 96 prosilcev, do zdaj so skupno odpisali manj kot 3000 evrov dolga, največ iz naslova dohodnine.
Povprečno so torej odpisali le 30,61 evra na osebo, največkrat iz naslova dohodnine. Gre tudi za to, da odpisujejo le dolgove fizičnih oseb, samostojni podjetniki ne spadajo v to kategorijo. Do konca meseca ne pričakujejo več velikega števila vlog.
Projektu se je pridružilo tudi 115 slovenskih občin, ki sodelujejo predvsem kot ustanoviteljice vrtcev in šol. Te posamično zbirajo vloge za odpis, sodelujejo pa tudi javna podjetja. Večina naših sogovornikov je povedala, da so pričakovali precej več vlog.
Še največ vlog so do zdaj dobili v bankah. Tako NKBM kot NLB bosta upravičencem odpisovali do 1000 evrov dolga, ki izhaja iz stroškov transakcijskih računov in kartičnega poslovanja. V prvi banki so do zdaj prejeli približno 150 vlog, v največji slovenski banki NLB pa 853. Končnih zneskov odpisa še ne poznajo.
Podobno je pri zavarovalnicah, ki bodo odpisovale dolgove za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Pri Triglavu so dobili 250 vlog, povprečno je približno 80 evrov dolga na zavarovanca, do zdaj je torej odprtih postavk za okrog 20.000 evrov. Končnih številk še nimajo pri Adriaticu Slovenica, kjer so prejeli več kot 400 vlog, pri Vzajemni do konca projekta o številkah še ne želijo govoriti.
Na Hrvaškem, kjer so podoben projekt izpisa pripravili poleti, je bila med tistimi, ki so odpisali največ dolga, hrvaška RTV-hiša. RTV Slovenija pa k sporazumu ni pristopila, ker so socialno ogroženi in invalidi že v izhodišču oproščeni plačila RTV-prispevka. Odpisi za druge zavezance pa so urejeni tudi z Internim pravilnikom o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev, ki jih najdete na dnu te strani.
Podjetja, ki se ukvarjajo z energetiko in distribucijo elektrike, pa so v en glas povedala, da so pričakovala veliko višje število vlog. Hčerinsko podjetje Elektra Ljubljana Elektro energija bo odpisalo celoten znesek vsem upravičencem, takih je bilo do zdaj le 30. Skupni znesek je trenutno 18.600 evrov. Direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribič pravi, da so upravičenci le majhen del njihovih dolžnikov.
“Socialno ogroženi skoraj vedno redno plačujejo, elektrika je tista zadnja, ki je ne plačajo. Delež teh dolgov je zato v primerjavi s skupnim zneskom dolgov dokaj majhen.” – Andrej Ribič, direktor Elektra Ljubljana
S podobno težavo so se po besedah Darje Kuzmanič Korva srečali tudi v pogovorih s šolami in vrtci po Sloveniji, po njenem gre tudi za kulturo neplačevanja tistih, ki so sposobni plačati položnice.
Vloge za odpis lahko pri vseh 205 podpisnikih sporazuma oddate še do konca oktobra. Vse informacije o odpisu najdete na centrih za socialno delo in pri podpisnikih samih, zbrane so tudi na spletni strani paketpomoci.si.
Ker se v zadnjih dneh upniki še pridružujejo projektu, je za dolžnike smiselno, da seznam pridruženih morda znova preverijo, in če je med njimi tudi njihov upnik, vlogo oddajo.
_________
Možnosti odpisa dolga pri RTV Slovenija:
Interni pravilnik o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev 22.03.2012
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo?
Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Vlogo za odpis dolgov lahko oddate še do konca oktobra
Od začetka avgusta pri nas poteka prvi in po napovedih odgovornih tudi edini odpis dolga za socialno najšibkejše. Do zdaj je k njemu pristopilo več kot 115 občin in približno 90 podjetij ali gospodarskih družb. Pričakovanja ob prvih medijskih objavah o odpisu so bila velika, kar so v stiku z občani ugotovili tudi centri za socialno delo.
“Ljudje so razumeli, da bo odpis dolgov pavšalen in splošen. Ko smo jim pojasnili omejitve, je bilo kar precej hudih besed, češ da to ni primerno, ker so zadolženi na takšen in drugačen način.”
– sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Kuzmanič Korva
Pogoji za odpis dolga, ki so ustavili začetno vznesenost nad zakonom, so naslednji: v prvi polovici letošnjega leta ste morali biti prejemnik denarne socialne pomoči, varstvenega ali veteranskega dodatka ali pa otroškega dodatka iz prvega in drugega dohodkovnega razreda oziroma iz tretjega dohodkovnega razreda, ob čemer morate biti hkrati prejemnik dodatka za nego otroka ali za veliko družino. Za odpis dolga se niso mogli prijaviti tudi tisti, ki so trenutno v osebnem stečaju.
Zakon ni obvezoval nobenega podjetja, občine ali javne ustanove, da dolgove mora odpisati, pristopili so prostovoljno. A niso mogli odpisati kar vseh dolgov, to je v zakonu natančno opredeljeno: odpisujejo se lahko le dolgovi, ki so nastali najpozneje do konca leta 2013 in izvirajo iz rednih gospodinjskih stroškov, zdravstvenega zavarovanja, stroškov vrtca ali šolske prehrane, stroškov bančnih storitev in neplačanih davčnih obveznosti.
Kako velika je torej presečna množica? Projekt enkratnega odpisa vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Skupni znesek, ki ga je bila država pripravljena nameniti za odpis, je milijon evrov. Na ministrstvu so do zdaj dobili približno 530 vlog. Takšnih, ki po prvi oceni ustrezajo kriterijem odpisa, je okoli 369. Vloge še rešujejo, dolg so do zdaj odpisali 72 prosilcem. Pričakovali so predvsem večje število prošenj za odpis glede na potencialno število upravičencev. Novega projekta odpisa dolgov, kot pravijo na ministrstvu, ne bo. Gre za enkratno, celovito akcijo, še naprej pa ostajajo redni odpisi. “Po naših podatkih smo s projektom zajeli najranljivejšo populacijo. Težko pa govorim o končnem rezultatu,” je še povedala državna sekretarka Martina Vuk.
Martina Vuk, MDDSZ: Ne obžalujemo, da smo vložili veliko energije v projekt odpisa dolgov, tudi če bomo z njim pomagali zgolj tisoč ljudem.
— Val 202 (@Val202) October 21, 2015
Finančna uprava Republike Slovenije odpisuje davčne dajatve, ki se stekajo neposredno v državni proračun, v to denimo ne spada nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in podobno. Dolg ob vseh prej naštetih pogojih tudi ni smel presegati 50 evrov.
Od začetka avgusta so na FURS prejeli 906 vlog, pogojem ustreza 96 prosilcev, do zdaj so skupno odpisali manj kot 3000 evrov dolga, največ iz naslova dohodnine.
Povprečno so torej odpisali le 30,61 evra na osebo, največkrat iz naslova dohodnine. Gre tudi za to, da odpisujejo le dolgove fizičnih oseb, samostojni podjetniki ne spadajo v to kategorijo. Do konca meseca ne pričakujejo več velikega števila vlog.
Projektu se je pridružilo tudi 115 slovenskih občin, ki sodelujejo predvsem kot ustanoviteljice vrtcev in šol. Te posamično zbirajo vloge za odpis, sodelujejo pa tudi javna podjetja. Večina naših sogovornikov je povedala, da so pričakovali precej več vlog.
Še največ vlog so do zdaj dobili v bankah. Tako NKBM kot NLB bosta upravičencem odpisovali do 1000 evrov dolga, ki izhaja iz stroškov transakcijskih računov in kartičnega poslovanja. V prvi banki so do zdaj prejeli približno 150 vlog, v največji slovenski banki NLB pa 853. Končnih zneskov odpisa še ne poznajo.
Podobno je pri zavarovalnicah, ki bodo odpisovale dolgove za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Pri Triglavu so dobili 250 vlog, povprečno je približno 80 evrov dolga na zavarovanca, do zdaj je torej odprtih postavk za okrog 20.000 evrov. Končnih številk še nimajo pri Adriaticu Slovenica, kjer so prejeli več kot 400 vlog, pri Vzajemni do konca projekta o številkah še ne želijo govoriti.
Na Hrvaškem, kjer so podoben projekt izpisa pripravili poleti, je bila med tistimi, ki so odpisali največ dolga, hrvaška RTV-hiša. RTV Slovenija pa k sporazumu ni pristopila, ker so socialno ogroženi in invalidi že v izhodišču oproščeni plačila RTV-prispevka. Odpisi za druge zavezance pa so urejeni tudi z Internim pravilnikom o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev, ki jih najdete na dnu te strani.
Podjetja, ki se ukvarjajo z energetiko in distribucijo elektrike, pa so v en glas povedala, da so pričakovala veliko višje število vlog. Hčerinsko podjetje Elektra Ljubljana Elektro energija bo odpisalo celoten znesek vsem upravičencem, takih je bilo do zdaj le 30. Skupni znesek je trenutno 18.600 evrov. Direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribič pravi, da so upravičenci le majhen del njihovih dolžnikov.
“Socialno ogroženi skoraj vedno redno plačujejo, elektrika je tista zadnja, ki je ne plačajo. Delež teh dolgov je zato v primerjavi s skupnim zneskom dolgov dokaj majhen.” – Andrej Ribič, direktor Elektra Ljubljana
S podobno težavo so se po besedah Darje Kuzmanič Korva srečali tudi v pogovorih s šolami in vrtci po Sloveniji, po njenem gre tudi za kulturo neplačevanja tistih, ki so sposobni plačati položnice.
Vloge za odpis lahko pri vseh 205 podpisnikih sporazuma oddate še do konca oktobra. Vse informacije o odpisu najdete na centrih za socialno delo in pri podpisnikih samih, zbrane so tudi na spletni strani paketpomoci.si.
Ker se v zadnjih dneh upniki še pridružujejo projektu, je za dolžnike smiselno, da seznam pridruženih morda znova preverijo, in če je med njimi tudi njihov upnik, vlogo oddajo.
_________
Možnosti odpisa dolga pri RTV Slovenija:
Interni pravilnik o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev 22.03.2012
Senzacionalizem je slovenske medijske realnosti. Določeni mediji si z njim višajo gledanost, branost, poslušanost, včasih pa se pojavi tudi v medijih, v katerih ga ne bi pričakovali oziroma ga v njih nikakor ne bi smelo biti. Mediji opravičujejo kopanje po zasebnosti in diskreditacijo posameznikov s pričakovanji javnosti, rejtingi in kliki na trgu za preživetje. Posledice so lahko hude.
Kako državni organi skrbno upravljajo z našimi osebnimi podatki na spletnih straneh, prek katerih državljani urejamo, pošiljamo in vlagamo dokumente? Ugotavljamo, da spletne strani e-uprave in e-davkov kljub številnim opozorilom strokovnjakov ne izpolnjujejo minimalnih varnostnih zahtev.
Kurilna sezona je pred vrati, predlagani zakon o dimnikarskih storitvah pa tli že lep čas. Z novim letom naj bi stopil v veljavo in na novo uredil področje dimnikarske dejavnosti. Uporabniki bodo lahko po novem dimnikarja izbirali sami na trgu, kar pomeni, da se obdobje koncesij končuje in uvaja sistem licenc. To pa sproža številna vprašanja. Nanja odgovarjata vodja Sektorja za okolje in podnebne spremembe pri Ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl ter predsednik komisije za dimnikarsko dejavnost pri Zbornici komunalnega gospodarstva Aleksander Županek.
Razkrivamo, kakšne so pasti spleta, v katere se ujamejo otroci in postanejo žrtve e-zlorab. V minulem letu je Spletno oko policiji predalo 61 prijav posnetkov spolno zlorabljenih otrok. Vsako leto je na svetovni splet dodanih okrog 50.000 novih podob s spolnimi zlorabami otrok, navaja Urad Združenih narodov za droge in kriminal.
Vse več raziskav potrjuje zdravilne učinke medicinske konoplje. To vse bolj spoznavajo tudi zdravniki v Sloveniji. Delovna skupina pri zdravniški zbornici predlaga uvrstitev medicinske konoplje med zdravila, ki bodo dostopna na recept. Ugotavljamo, da si po slabih štirih letih zdravnice in zdravniki upajo veliko bolj odkrito govoriti o zdravljenju z medicinsko konopljo – še več, zahtevajo sistemske spremembe. Delovna skupina je poročilo in predlog ukrepov predstavila tudi na Zdravniški zbornici.
Potem ko je nemški podkancler dejal, da je sporazum o prosti trgovini z ZDA propadel in so pogajanja o TTIP, vsaj do volitev v ZDA, zastala, je na mizi prostotrgovinski sporazum s Kanado CETA. Tudi ta vsebuje mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državami ter vprašljive določbe glede gensko spremenjenih organizmov, komercialne rabe vodnih virov in varstva potrošnikov. Sporazum med drugim prinaša liberalizacijo vseh storitev, razen tistih, ki so izrecno zapisane kot izjema. Bodo koncesionarji lahko tožili državo, če jim ne bo podaljšala koncesij za vodo?
Povpraševanje po eko izdelkih raste, pri nas predvsem na račun vse večjega uvoza. Tako se v naši košari lahko nenadoma znajde eko fižol iz Kitajske, eko leča iz Rusije, ali eko čičerika iz Kanade. Ekološka pridelava živil manj obremenjuje okolje. Kaj pa, ko mora živilo do našega krožnika prepotovati več tisoč kilometrov, pri čemer za seboj pusti velik ogljični odtis? Kakšen je nadzor in koliko pregledanih vzorcev eko živil ni ustreznih? Ali eko živilo nujno vsebuje tudi manj težkih kovin? Kaj pa sladkorja? Kako racionalno, prijazno do sebe in okolja, izbirati v poplavi prehranskih trendov in marketinških prijemov?
Kako zagotoviti ustrezno pretočnost predvsem pa varnost na več kot 600 kilometrih slovenskih avtocest in hitrih cest. Na vprašanja odgovarja mag. Ulrich Zorin, vodja službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo pri DARS-u.
Okoljevarstvenike razburja predlog uredbe o stanju tal, ki zelo povečuje vrednosti nekaterih tudi rakotvornih snovi v tleh. Do zdaj priznano mejno vrednost živega srebra 2 mg/kg predlog uredbe tako poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča in 80 mg/kg za industrijska območja. Kadmij iz enega mg/kg poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča, kmetijska in stanovanjska območja ter 60 mg/kg za industrijska območja. Je cilj uredbe res varovanje zdravja ljudi in okolja?
Še do prihajajočega ponedeljka je v javni razpravi osnutek novega pravilnika o delitvi stroškov ogrevanja v večstanovanjskih stavbah. Obstoječa ureditev, ki je v veljavo stopila pred slabim letom, se je izkazala za problematično in požela veliko kritik strokovnjakov in javnosti.
Mariborski in koroški ribiči že leta opozarjajo na to, da na avstrijski strani na neustrezen način odstranjujejo usedline iz akumulacijskih bazenov hidroelektrarn. Mulj oziroma sediment naložijo na rečne transportne ladje, ga peljejo v matico struge Drave in spustijo v glavni tok. Posledica tega ni le kalnost Drave pri nas, ampak to vpliva na reko in življenje ob in v njej.
Krajani Škofij, ki živijo blizu zemljišča, kjer nameravajo ponovno zgraditi balinišče, gradnji tega ostro nasprotujejo. Še več, pred leti je na tem mestu že stalo balinišče, a so ga zaradi motečega hrupa zaprli in odstranili športne objekte. Le na črno zgrajena klubska hiška, ki so ju uporabljali balinarji je ostala. Zdaj so jo prenovili, zanimivo pa je, da je bil na otvoritvi obnovljenega na črno zgrajenega objekta tudi koprski župan Popovič. Zato mu krajani Škofij očitajo arogantnost in sprenevedanje, saj vsi vedo, da je objekt črna gradnja, ki celo nima svojega uradnega priključka in števca za vodo niti električnega priključka, ampak imajo elektriko priključeno kar na javno razsvetljavo. V posmeh vsem pa je na parceli, ki je v lasti občine, pravo divje odlagališče smeti. Spore med Mestno občino Koper in krajani Škofij je raziskoval Marjan Jerman.
Gospod Marko že skoraj poldrugo leto živi na cesti. V to je bil prisiljen, ko mu je center za socialno delo po letih prejemanja denarne socialne pomoči prenehal dajati pomoč, pa tudi zdravstveno zavarovanje. Upoštevati je namreč začel, da ima v lasti za bivanje neprimerno nepremičnino, ki je po GURS-ovi oceni vredna toliko, da njen lastnik ni upravičen do nikakršne pomoči. Je fiktivna in v praksi čisto nerealna ocena vrednosti res lahko argument za to, da sistem bolnega človeka potisne pod prag vsega humanega?
Junija smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozorili na težave varnostnic in varnostnikov podjetja G4S na ljubljanskem letališču. Slišali smo tudi izjavo direktorja, ki je med drugim dejal, da je v podjetju nezadovoljnih le nekaj posameznikov. Glede na odziv, ki smo ga dobili po oddaji, to nikakor ne drži. Nadaljujemo zgodbo, saj ne gre le za kaprice nekaj nergačev. Spregovorila sta tudi varnostnika, ki sta delala na ameriškem veleposlaništvu. Gre za svojevrsten paradoks – zaradi globalnih terorističnih groženj se varnosti posveča vse več pozornosti in se zanjo namenja vse več sredstev, pri ljudeh, ki so skrbijo za varnost, pa se to pozna le v dodatnih nalogah, ki jih morajo opravljati.
Imate tudi v vašem bloku samooklicanega svetovalca pri upravljanju z nepremičninami in mu za storitve, ki jih po zakonu opravljajo upravniki, tudi plačujete? Šli smo po sledeh samostojnega podjetnika, ki se ukvarja z nadzorom upravnikov, dejavnost pa ima med drugim registrirano za čiščenje in poizvedovalne dejavnosti. Nadzor nad upravniki naj bi sicer izvajala stanovanjska inšpekcija, a ta se etažnim lastnikom očitno ne zdi zadosten.
Da birokrati brez osebne odgovornosti počno, kar se jim zdi prav, kaže primer, ki se je zgodil v Slovenski Bistrici, ko je medobčinska inšpektorica izdala odločbo o prekopu zasebnega zemljišča.
Deset in več kilometrski zastoji med Gruškovjem, Podlehnikom in proti Mariboru so stalnica koncev tedna vsake poletne turistične sezone. Letos je tam še gradbišče avtoceste, zato se številni bojijo poslabšane prometne varnosti. Kako se izogniti popolnemu prometnemu kolapsu na območju med Draženci in Gruškovjem?
V zadnjih mesecih se je na Val 202 obrnilo več poslušalcev, ki garancije pri popravilu telefona ne morejo uveljaviti, skupni imenovalec pri velikem delu teh pa je: “Aparat je bil v stiku s tekočino. Garancijsko popravilo ni možno”. Kako delujejo indikatorji vlage? Se obarvajo tudi, če uporabljamo telefon v deževnem vremenu ali mora naprava pasti v vodo, da se aktivira? Ali je ta indikator le priročni izgovor serviserjev, da jim aparata ni treba brezplačno popraviti? O tem s pooblaščenimi serviserji, sodnim izvedencem za področje telekomunikacij ter predstavnikoma Zveze potrošnikov Slovenije in Tržnega inšpektorata.
Tik ob vasi Škrjanče namerava podjetnik zgraditi industrijsko cono, ki bo po besedah nekaterih krajanov imela negativen vpliv na življenje v vasi. Zanimivo je, da je podjetnik zemljišče že odkupil, večino pa prodal kot urejeno obrtno cono, čeprav za omenjeno cono še ni sprejet Občinski prostorski načrt. Ali gre za tihi dogovor med občino in podjetnikom?
Neveljaven email naslov