Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo?
Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Vlogo za odpis dolgov lahko oddate še do konca oktobra
Od začetka avgusta pri nas poteka prvi in po napovedih odgovornih tudi edini odpis dolga za socialno najšibkejše. Do zdaj je k njemu pristopilo več kot 115 občin in približno 90 podjetij ali gospodarskih družb. Pričakovanja ob prvih medijskih objavah o odpisu so bila velika, kar so v stiku z občani ugotovili tudi centri za socialno delo.
“Ljudje so razumeli, da bo odpis dolgov pavšalen in splošen. Ko smo jim pojasnili omejitve, je bilo kar precej hudih besed, češ da to ni primerno, ker so zadolženi na takšen in drugačen način.”
– sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Kuzmanič Korva
Pogoji za odpis dolga, ki so ustavili začetno vznesenost nad zakonom, so naslednji: v prvi polovici letošnjega leta ste morali biti prejemnik denarne socialne pomoči, varstvenega ali veteranskega dodatka ali pa otroškega dodatka iz prvega in drugega dohodkovnega razreda oziroma iz tretjega dohodkovnega razreda, ob čemer morate biti hkrati prejemnik dodatka za nego otroka ali za veliko družino. Za odpis dolga se niso mogli prijaviti tudi tisti, ki so trenutno v osebnem stečaju.
Zakon ni obvezoval nobenega podjetja, občine ali javne ustanove, da dolgove mora odpisati, pristopili so prostovoljno. A niso mogli odpisati kar vseh dolgov, to je v zakonu natančno opredeljeno: odpisujejo se lahko le dolgovi, ki so nastali najpozneje do konca leta 2013 in izvirajo iz rednih gospodinjskih stroškov, zdravstvenega zavarovanja, stroškov vrtca ali šolske prehrane, stroškov bančnih storitev in neplačanih davčnih obveznosti.
Kako velika je torej presečna množica? Projekt enkratnega odpisa vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Skupni znesek, ki ga je bila država pripravljena nameniti za odpis, je milijon evrov. Na ministrstvu so do zdaj dobili približno 530 vlog. Takšnih, ki po prvi oceni ustrezajo kriterijem odpisa, je okoli 369. Vloge še rešujejo, dolg so do zdaj odpisali 72 prosilcem. Pričakovali so predvsem večje število prošenj za odpis glede na potencialno število upravičencev. Novega projekta odpisa dolgov, kot pravijo na ministrstvu, ne bo. Gre za enkratno, celovito akcijo, še naprej pa ostajajo redni odpisi. “Po naših podatkih smo s projektom zajeli najranljivejšo populacijo. Težko pa govorim o končnem rezultatu,” je še povedala državna sekretarka Martina Vuk.
Martina Vuk, MDDSZ: Ne obžalujemo, da smo vložili veliko energije v projekt odpisa dolgov, tudi če bomo z njim pomagali zgolj tisoč ljudem.
— Val 202 (@Val202) October 21, 2015
Finančna uprava Republike Slovenije odpisuje davčne dajatve, ki se stekajo neposredno v državni proračun, v to denimo ne spada nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in podobno. Dolg ob vseh prej naštetih pogojih tudi ni smel presegati 50 evrov.
Od začetka avgusta so na FURS prejeli 906 vlog, pogojem ustreza 96 prosilcev, do zdaj so skupno odpisali manj kot 3000 evrov dolga, največ iz naslova dohodnine.
Povprečno so torej odpisali le 30,61 evra na osebo, največkrat iz naslova dohodnine. Gre tudi za to, da odpisujejo le dolgove fizičnih oseb, samostojni podjetniki ne spadajo v to kategorijo. Do konca meseca ne pričakujejo več velikega števila vlog.
Projektu se je pridružilo tudi 115 slovenskih občin, ki sodelujejo predvsem kot ustanoviteljice vrtcev in šol. Te posamično zbirajo vloge za odpis, sodelujejo pa tudi javna podjetja. Večina naših sogovornikov je povedala, da so pričakovali precej več vlog.
Še največ vlog so do zdaj dobili v bankah. Tako NKBM kot NLB bosta upravičencem odpisovali do 1000 evrov dolga, ki izhaja iz stroškov transakcijskih računov in kartičnega poslovanja. V prvi banki so do zdaj prejeli približno 150 vlog, v največji slovenski banki NLB pa 853. Končnih zneskov odpisa še ne poznajo.
Podobno je pri zavarovalnicah, ki bodo odpisovale dolgove za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Pri Triglavu so dobili 250 vlog, povprečno je približno 80 evrov dolga na zavarovanca, do zdaj je torej odprtih postavk za okrog 20.000 evrov. Končnih številk še nimajo pri Adriaticu Slovenica, kjer so prejeli več kot 400 vlog, pri Vzajemni do konca projekta o številkah še ne želijo govoriti.
Na Hrvaškem, kjer so podoben projekt izpisa pripravili poleti, je bila med tistimi, ki so odpisali največ dolga, hrvaška RTV-hiša. RTV Slovenija pa k sporazumu ni pristopila, ker so socialno ogroženi in invalidi že v izhodišču oproščeni plačila RTV-prispevka. Odpisi za druge zavezance pa so urejeni tudi z Internim pravilnikom o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev, ki jih najdete na dnu te strani.
Podjetja, ki se ukvarjajo z energetiko in distribucijo elektrike, pa so v en glas povedala, da so pričakovala veliko višje število vlog. Hčerinsko podjetje Elektra Ljubljana Elektro energija bo odpisalo celoten znesek vsem upravičencem, takih je bilo do zdaj le 30. Skupni znesek je trenutno 18.600 evrov. Direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribič pravi, da so upravičenci le majhen del njihovih dolžnikov.
“Socialno ogroženi skoraj vedno redno plačujejo, elektrika je tista zadnja, ki je ne plačajo. Delež teh dolgov je zato v primerjavi s skupnim zneskom dolgov dokaj majhen.” – Andrej Ribič, direktor Elektra Ljubljana
S podobno težavo so se po besedah Darje Kuzmanič Korva srečali tudi v pogovorih s šolami in vrtci po Sloveniji, po njenem gre tudi za kulturo neplačevanja tistih, ki so sposobni plačati položnice.
Vloge za odpis lahko pri vseh 205 podpisnikih sporazuma oddate še do konca oktobra. Vse informacije o odpisu najdete na centrih za socialno delo in pri podpisnikih samih, zbrane so tudi na spletni strani paketpomoci.si.
Ker se v zadnjih dneh upniki še pridružujejo projektu, je za dolžnike smiselno, da seznam pridruženih morda znova preverijo, in če je med njimi tudi njihov upnik, vlogo oddajo.
_________
Možnosti odpisa dolga pri RTV Slovenija:
Interni pravilnik o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev 22.03.2012
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo?
Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Vlogo za odpis dolgov lahko oddate še do konca oktobra
Od začetka avgusta pri nas poteka prvi in po napovedih odgovornih tudi edini odpis dolga za socialno najšibkejše. Do zdaj je k njemu pristopilo več kot 115 občin in približno 90 podjetij ali gospodarskih družb. Pričakovanja ob prvih medijskih objavah o odpisu so bila velika, kar so v stiku z občani ugotovili tudi centri za socialno delo.
“Ljudje so razumeli, da bo odpis dolgov pavšalen in splošen. Ko smo jim pojasnili omejitve, je bilo kar precej hudih besed, češ da to ni primerno, ker so zadolženi na takšen in drugačen način.”
– sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Kuzmanič Korva
Pogoji za odpis dolga, ki so ustavili začetno vznesenost nad zakonom, so naslednji: v prvi polovici letošnjega leta ste morali biti prejemnik denarne socialne pomoči, varstvenega ali veteranskega dodatka ali pa otroškega dodatka iz prvega in drugega dohodkovnega razreda oziroma iz tretjega dohodkovnega razreda, ob čemer morate biti hkrati prejemnik dodatka za nego otroka ali za veliko družino. Za odpis dolga se niso mogli prijaviti tudi tisti, ki so trenutno v osebnem stečaju.
Zakon ni obvezoval nobenega podjetja, občine ali javne ustanove, da dolgove mora odpisati, pristopili so prostovoljno. A niso mogli odpisati kar vseh dolgov, to je v zakonu natančno opredeljeno: odpisujejo se lahko le dolgovi, ki so nastali najpozneje do konca leta 2013 in izvirajo iz rednih gospodinjskih stroškov, zdravstvenega zavarovanja, stroškov vrtca ali šolske prehrane, stroškov bančnih storitev in neplačanih davčnih obveznosti.
Kako velika je torej presečna množica? Projekt enkratnega odpisa vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Skupni znesek, ki ga je bila država pripravljena nameniti za odpis, je milijon evrov. Na ministrstvu so do zdaj dobili približno 530 vlog. Takšnih, ki po prvi oceni ustrezajo kriterijem odpisa, je okoli 369. Vloge še rešujejo, dolg so do zdaj odpisali 72 prosilcem. Pričakovali so predvsem večje število prošenj za odpis glede na potencialno število upravičencev. Novega projekta odpisa dolgov, kot pravijo na ministrstvu, ne bo. Gre za enkratno, celovito akcijo, še naprej pa ostajajo redni odpisi. “Po naših podatkih smo s projektom zajeli najranljivejšo populacijo. Težko pa govorim o končnem rezultatu,” je še povedala državna sekretarka Martina Vuk.
Martina Vuk, MDDSZ: Ne obžalujemo, da smo vložili veliko energije v projekt odpisa dolgov, tudi če bomo z njim pomagali zgolj tisoč ljudem.
— Val 202 (@Val202) October 21, 2015
Finančna uprava Republike Slovenije odpisuje davčne dajatve, ki se stekajo neposredno v državni proračun, v to denimo ne spada nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in podobno. Dolg ob vseh prej naštetih pogojih tudi ni smel presegati 50 evrov.
Od začetka avgusta so na FURS prejeli 906 vlog, pogojem ustreza 96 prosilcev, do zdaj so skupno odpisali manj kot 3000 evrov dolga, največ iz naslova dohodnine.
Povprečno so torej odpisali le 30,61 evra na osebo, največkrat iz naslova dohodnine. Gre tudi za to, da odpisujejo le dolgove fizičnih oseb, samostojni podjetniki ne spadajo v to kategorijo. Do konca meseca ne pričakujejo več velikega števila vlog.
Projektu se je pridružilo tudi 115 slovenskih občin, ki sodelujejo predvsem kot ustanoviteljice vrtcev in šol. Te posamično zbirajo vloge za odpis, sodelujejo pa tudi javna podjetja. Večina naših sogovornikov je povedala, da so pričakovali precej več vlog.
Še največ vlog so do zdaj dobili v bankah. Tako NKBM kot NLB bosta upravičencem odpisovali do 1000 evrov dolga, ki izhaja iz stroškov transakcijskih računov in kartičnega poslovanja. V prvi banki so do zdaj prejeli približno 150 vlog, v največji slovenski banki NLB pa 853. Končnih zneskov odpisa še ne poznajo.
Podobno je pri zavarovalnicah, ki bodo odpisovale dolgove za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Pri Triglavu so dobili 250 vlog, povprečno je približno 80 evrov dolga na zavarovanca, do zdaj je torej odprtih postavk za okrog 20.000 evrov. Končnih številk še nimajo pri Adriaticu Slovenica, kjer so prejeli več kot 400 vlog, pri Vzajemni do konca projekta o številkah še ne želijo govoriti.
Na Hrvaškem, kjer so podoben projekt izpisa pripravili poleti, je bila med tistimi, ki so odpisali največ dolga, hrvaška RTV-hiša. RTV Slovenija pa k sporazumu ni pristopila, ker so socialno ogroženi in invalidi že v izhodišču oproščeni plačila RTV-prispevka. Odpisi za druge zavezance pa so urejeni tudi z Internim pravilnikom o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev, ki jih najdete na dnu te strani.
Podjetja, ki se ukvarjajo z energetiko in distribucijo elektrike, pa so v en glas povedala, da so pričakovala veliko višje število vlog. Hčerinsko podjetje Elektra Ljubljana Elektro energija bo odpisalo celoten znesek vsem upravičencem, takih je bilo do zdaj le 30. Skupni znesek je trenutno 18.600 evrov. Direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribič pravi, da so upravičenci le majhen del njihovih dolžnikov.
“Socialno ogroženi skoraj vedno redno plačujejo, elektrika je tista zadnja, ki je ne plačajo. Delež teh dolgov je zato v primerjavi s skupnim zneskom dolgov dokaj majhen.” – Andrej Ribič, direktor Elektra Ljubljana
S podobno težavo so se po besedah Darje Kuzmanič Korva srečali tudi v pogovorih s šolami in vrtci po Sloveniji, po njenem gre tudi za kulturo neplačevanja tistih, ki so sposobni plačati položnice.
Vloge za odpis lahko pri vseh 205 podpisnikih sporazuma oddate še do konca oktobra. Vse informacije o odpisu najdete na centrih za socialno delo in pri podpisnikih samih, zbrane so tudi na spletni strani paketpomoci.si.
Ker se v zadnjih dneh upniki še pridružujejo projektu, je za dolžnike smiselno, da seznam pridruženih morda znova preverijo, in če je med njimi tudi njihov upnik, vlogo oddajo.
_________
Možnosti odpisa dolga pri RTV Slovenija:
Interni pravilnik o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev 22.03.2012
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov