Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo?
Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Vlogo za odpis dolgov lahko oddate še do konca oktobra
Od začetka avgusta pri nas poteka prvi in po napovedih odgovornih tudi edini odpis dolga za socialno najšibkejše. Do zdaj je k njemu pristopilo več kot 115 občin in približno 90 podjetij ali gospodarskih družb. Pričakovanja ob prvih medijskih objavah o odpisu so bila velika, kar so v stiku z občani ugotovili tudi centri za socialno delo.
“Ljudje so razumeli, da bo odpis dolgov pavšalen in splošen. Ko smo jim pojasnili omejitve, je bilo kar precej hudih besed, češ da to ni primerno, ker so zadolženi na takšen in drugačen način.”
– sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Kuzmanič Korva
Pogoji za odpis dolga, ki so ustavili začetno vznesenost nad zakonom, so naslednji: v prvi polovici letošnjega leta ste morali biti prejemnik denarne socialne pomoči, varstvenega ali veteranskega dodatka ali pa otroškega dodatka iz prvega in drugega dohodkovnega razreda oziroma iz tretjega dohodkovnega razreda, ob čemer morate biti hkrati prejemnik dodatka za nego otroka ali za veliko družino. Za odpis dolga se niso mogli prijaviti tudi tisti, ki so trenutno v osebnem stečaju.
Zakon ni obvezoval nobenega podjetja, občine ali javne ustanove, da dolgove mora odpisati, pristopili so prostovoljno. A niso mogli odpisati kar vseh dolgov, to je v zakonu natančno opredeljeno: odpisujejo se lahko le dolgovi, ki so nastali najpozneje do konca leta 2013 in izvirajo iz rednih gospodinjskih stroškov, zdravstvenega zavarovanja, stroškov vrtca ali šolske prehrane, stroškov bančnih storitev in neplačanih davčnih obveznosti.
Kako velika je torej presečna množica? Projekt enkratnega odpisa vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Skupni znesek, ki ga je bila država pripravljena nameniti za odpis, je milijon evrov. Na ministrstvu so do zdaj dobili približno 530 vlog. Takšnih, ki po prvi oceni ustrezajo kriterijem odpisa, je okoli 369. Vloge še rešujejo, dolg so do zdaj odpisali 72 prosilcem. Pričakovali so predvsem večje število prošenj za odpis glede na potencialno število upravičencev. Novega projekta odpisa dolgov, kot pravijo na ministrstvu, ne bo. Gre za enkratno, celovito akcijo, še naprej pa ostajajo redni odpisi. “Po naših podatkih smo s projektom zajeli najranljivejšo populacijo. Težko pa govorim o končnem rezultatu,” je še povedala državna sekretarka Martina Vuk.
Martina Vuk, MDDSZ: Ne obžalujemo, da smo vložili veliko energije v projekt odpisa dolgov, tudi če bomo z njim pomagali zgolj tisoč ljudem.
— Val 202 (@Val202) October 21, 2015
Finančna uprava Republike Slovenije odpisuje davčne dajatve, ki se stekajo neposredno v državni proračun, v to denimo ne spada nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in podobno. Dolg ob vseh prej naštetih pogojih tudi ni smel presegati 50 evrov.
Od začetka avgusta so na FURS prejeli 906 vlog, pogojem ustreza 96 prosilcev, do zdaj so skupno odpisali manj kot 3000 evrov dolga, največ iz naslova dohodnine.
Povprečno so torej odpisali le 30,61 evra na osebo, največkrat iz naslova dohodnine. Gre tudi za to, da odpisujejo le dolgove fizičnih oseb, samostojni podjetniki ne spadajo v to kategorijo. Do konca meseca ne pričakujejo več velikega števila vlog.
Projektu se je pridružilo tudi 115 slovenskih občin, ki sodelujejo predvsem kot ustanoviteljice vrtcev in šol. Te posamično zbirajo vloge za odpis, sodelujejo pa tudi javna podjetja. Večina naših sogovornikov je povedala, da so pričakovali precej več vlog.
Še največ vlog so do zdaj dobili v bankah. Tako NKBM kot NLB bosta upravičencem odpisovali do 1000 evrov dolga, ki izhaja iz stroškov transakcijskih računov in kartičnega poslovanja. V prvi banki so do zdaj prejeli približno 150 vlog, v največji slovenski banki NLB pa 853. Končnih zneskov odpisa še ne poznajo.
Podobno je pri zavarovalnicah, ki bodo odpisovale dolgove za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Pri Triglavu so dobili 250 vlog, povprečno je približno 80 evrov dolga na zavarovanca, do zdaj je torej odprtih postavk za okrog 20.000 evrov. Končnih številk še nimajo pri Adriaticu Slovenica, kjer so prejeli več kot 400 vlog, pri Vzajemni do konca projekta o številkah še ne želijo govoriti.
Na Hrvaškem, kjer so podoben projekt izpisa pripravili poleti, je bila med tistimi, ki so odpisali največ dolga, hrvaška RTV-hiša. RTV Slovenija pa k sporazumu ni pristopila, ker so socialno ogroženi in invalidi že v izhodišču oproščeni plačila RTV-prispevka. Odpisi za druge zavezance pa so urejeni tudi z Internim pravilnikom o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev, ki jih najdete na dnu te strani.
Podjetja, ki se ukvarjajo z energetiko in distribucijo elektrike, pa so v en glas povedala, da so pričakovala veliko višje število vlog. Hčerinsko podjetje Elektra Ljubljana Elektro energija bo odpisalo celoten znesek vsem upravičencem, takih je bilo do zdaj le 30. Skupni znesek je trenutno 18.600 evrov. Direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribič pravi, da so upravičenci le majhen del njihovih dolžnikov.
“Socialno ogroženi skoraj vedno redno plačujejo, elektrika je tista zadnja, ki je ne plačajo. Delež teh dolgov je zato v primerjavi s skupnim zneskom dolgov dokaj majhen.” – Andrej Ribič, direktor Elektra Ljubljana
S podobno težavo so se po besedah Darje Kuzmanič Korva srečali tudi v pogovorih s šolami in vrtci po Sloveniji, po njenem gre tudi za kulturo neplačevanja tistih, ki so sposobni plačati položnice.
Vloge za odpis lahko pri vseh 205 podpisnikih sporazuma oddate še do konca oktobra. Vse informacije o odpisu najdete na centrih za socialno delo in pri podpisnikih samih, zbrane so tudi na spletni strani paketpomoci.si.
Ker se v zadnjih dneh upniki še pridružujejo projektu, je za dolžnike smiselno, da seznam pridruženih morda znova preverijo, in če je med njimi tudi njihov upnik, vlogo oddajo.
_________
Možnosti odpisa dolga pri RTV Slovenija:
Interni pravilnik o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev 22.03.2012
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo?
Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Vlogo za odpis dolgov lahko oddate še do konca oktobra
Od začetka avgusta pri nas poteka prvi in po napovedih odgovornih tudi edini odpis dolga za socialno najšibkejše. Do zdaj je k njemu pristopilo več kot 115 občin in približno 90 podjetij ali gospodarskih družb. Pričakovanja ob prvih medijskih objavah o odpisu so bila velika, kar so v stiku z občani ugotovili tudi centri za socialno delo.
“Ljudje so razumeli, da bo odpis dolgov pavšalen in splošen. Ko smo jim pojasnili omejitve, je bilo kar precej hudih besed, češ da to ni primerno, ker so zadolženi na takšen in drugačen način.”
– sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Kuzmanič Korva
Pogoji za odpis dolga, ki so ustavili začetno vznesenost nad zakonom, so naslednji: v prvi polovici letošnjega leta ste morali biti prejemnik denarne socialne pomoči, varstvenega ali veteranskega dodatka ali pa otroškega dodatka iz prvega in drugega dohodkovnega razreda oziroma iz tretjega dohodkovnega razreda, ob čemer morate biti hkrati prejemnik dodatka za nego otroka ali za veliko družino. Za odpis dolga se niso mogli prijaviti tudi tisti, ki so trenutno v osebnem stečaju.
Zakon ni obvezoval nobenega podjetja, občine ali javne ustanove, da dolgove mora odpisati, pristopili so prostovoljno. A niso mogli odpisati kar vseh dolgov, to je v zakonu natančno opredeljeno: odpisujejo se lahko le dolgovi, ki so nastali najpozneje do konca leta 2013 in izvirajo iz rednih gospodinjskih stroškov, zdravstvenega zavarovanja, stroškov vrtca ali šolske prehrane, stroškov bančnih storitev in neplačanih davčnih obveznosti.
Kako velika je torej presečna množica? Projekt enkratnega odpisa vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Skupni znesek, ki ga je bila država pripravljena nameniti za odpis, je milijon evrov. Na ministrstvu so do zdaj dobili približno 530 vlog. Takšnih, ki po prvi oceni ustrezajo kriterijem odpisa, je okoli 369. Vloge še rešujejo, dolg so do zdaj odpisali 72 prosilcem. Pričakovali so predvsem večje število prošenj za odpis glede na potencialno število upravičencev. Novega projekta odpisa dolgov, kot pravijo na ministrstvu, ne bo. Gre za enkratno, celovito akcijo, še naprej pa ostajajo redni odpisi. “Po naših podatkih smo s projektom zajeli najranljivejšo populacijo. Težko pa govorim o končnem rezultatu,” je še povedala državna sekretarka Martina Vuk.
Martina Vuk, MDDSZ: Ne obžalujemo, da smo vložili veliko energije v projekt odpisa dolgov, tudi če bomo z njim pomagali zgolj tisoč ljudem.
— Val 202 (@Val202) October 21, 2015
Finančna uprava Republike Slovenije odpisuje davčne dajatve, ki se stekajo neposredno v državni proračun, v to denimo ne spada nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in podobno. Dolg ob vseh prej naštetih pogojih tudi ni smel presegati 50 evrov.
Od začetka avgusta so na FURS prejeli 906 vlog, pogojem ustreza 96 prosilcev, do zdaj so skupno odpisali manj kot 3000 evrov dolga, največ iz naslova dohodnine.
Povprečno so torej odpisali le 30,61 evra na osebo, največkrat iz naslova dohodnine. Gre tudi za to, da odpisujejo le dolgove fizičnih oseb, samostojni podjetniki ne spadajo v to kategorijo. Do konca meseca ne pričakujejo več velikega števila vlog.
Projektu se je pridružilo tudi 115 slovenskih občin, ki sodelujejo predvsem kot ustanoviteljice vrtcev in šol. Te posamično zbirajo vloge za odpis, sodelujejo pa tudi javna podjetja. Večina naših sogovornikov je povedala, da so pričakovali precej več vlog.
Še največ vlog so do zdaj dobili v bankah. Tako NKBM kot NLB bosta upravičencem odpisovali do 1000 evrov dolga, ki izhaja iz stroškov transakcijskih računov in kartičnega poslovanja. V prvi banki so do zdaj prejeli približno 150 vlog, v največji slovenski banki NLB pa 853. Končnih zneskov odpisa še ne poznajo.
Podobno je pri zavarovalnicah, ki bodo odpisovale dolgove za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Pri Triglavu so dobili 250 vlog, povprečno je približno 80 evrov dolga na zavarovanca, do zdaj je torej odprtih postavk za okrog 20.000 evrov. Končnih številk še nimajo pri Adriaticu Slovenica, kjer so prejeli več kot 400 vlog, pri Vzajemni do konca projekta o številkah še ne želijo govoriti.
Na Hrvaškem, kjer so podoben projekt izpisa pripravili poleti, je bila med tistimi, ki so odpisali največ dolga, hrvaška RTV-hiša. RTV Slovenija pa k sporazumu ni pristopila, ker so socialno ogroženi in invalidi že v izhodišču oproščeni plačila RTV-prispevka. Odpisi za druge zavezance pa so urejeni tudi z Internim pravilnikom o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev, ki jih najdete na dnu te strani.
Podjetja, ki se ukvarjajo z energetiko in distribucijo elektrike, pa so v en glas povedala, da so pričakovala veliko višje število vlog. Hčerinsko podjetje Elektra Ljubljana Elektro energija bo odpisalo celoten znesek vsem upravičencem, takih je bilo do zdaj le 30. Skupni znesek je trenutno 18.600 evrov. Direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribič pravi, da so upravičenci le majhen del njihovih dolžnikov.
“Socialno ogroženi skoraj vedno redno plačujejo, elektrika je tista zadnja, ki je ne plačajo. Delež teh dolgov je zato v primerjavi s skupnim zneskom dolgov dokaj majhen.” – Andrej Ribič, direktor Elektra Ljubljana
S podobno težavo so se po besedah Darje Kuzmanič Korva srečali tudi v pogovorih s šolami in vrtci po Sloveniji, po njenem gre tudi za kulturo neplačevanja tistih, ki so sposobni plačati položnice.
Vloge za odpis lahko pri vseh 205 podpisnikih sporazuma oddate še do konca oktobra. Vse informacije o odpisu najdete na centrih za socialno delo in pri podpisnikih samih, zbrane so tudi na spletni strani paketpomoci.si.
Ker se v zadnjih dneh upniki še pridružujejo projektu, je za dolžnike smiselno, da seznam pridruženih morda znova preverijo, in če je med njimi tudi njihov upnik, vlogo oddajo.
_________
Možnosti odpisa dolga pri RTV Slovenija:
Interni pravilnik o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev 22.03.2012
Novembra lani smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli lani skupaj z Delavsko svetovalnico razkrili izkoriščanje bolgarskih in makedonskih delavcev v ajdovskem podjetju Incom. Takrat smo napovedali, da bomo dogajanje spremljali še naprej. No, zdaj smo preverili, da so se od naše objave lansko leto določene zadeve v podjetju Incom izboljšale. Delavci iz Bolgarije in Makedonije tako ne delajo več prek bolgarske agencije tudi po 300 ur in več na mesec.
Ljubljansko avtobusno postajo, takšno kot jo vidimo in uporabljamo danes, so uredili leta 1961 in od takrat se njena podoba ni kaj dosti spremenila. Število potnikov v domačem in mednarodnem prometu vsako leto narašča, zastarelost infrastrukture pa je vsako leto bolj izrazita. Razlog je v pričakovanju nove, sodobne postaje, ki naj bi jo ob Vilharjevi cesti v Ljubljani dobili leta 2019. Kaj pa do takrat?
Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju je v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa smo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.
Spomladanska sprememba zakonodaje zdaj javnim stanovanjskim skladom omogoča, da upravičenost do neprofitne najemnine preverjajo tudi pri najemnikih, ki imajo pogodbe sklenjene pred letom 2003 in jih je zakonodaja doslej ščitila. Kakšen izkupiček si skladi lahko obetajo, kako pomemben dejavnik pri zagotavljanju zadostnega števila stanovanj so sploh najemnine in kako (ne)resen je odnos države do tako pomembnega vprašanja kot je zagotavljanje strehe nad glavo socialno najšibkejšim državljanom? Gost je bil mag. Dušan Gorenčič, predsednik Združenja stanovanjskih skladov pri GZS.
V lendavski poslovno-industrijski coni že od leta 2008 deluje bioplinarna podjetja Ecos, nad delovanjem katere se predvsem zaradi smradu okoliški prebivalci že več let pritožujejo. Neznosen smrad zadnjih dveh mesecev je dvignil na noge tudi meščane in goste bližnjih term, pa tudi prebivalce Murskega Središča na sosednjem Hrvaškem. Potem ko so o tej žgoči temi razpravljali tudi na pristojnem odboru v Državnem zboru in ko kljub inšpekcijskim odločbam smradu upravljavcem ni uspelo zmanjšati, so na pobudo Civilne iniciative Proti smradu občinski svetniki v Lendavi na seji prejšnji teden sprejeli sklep o zaprtju bioplinarne.
Zgodba o graditvi pločnika v Muretincih v občini Gorišnici je stara že nekaj let. Resno pa se je zapletlo pred kratkim, ko so se začela dela na terenu. V praksi je to pomenilo, da so na traso pločnika že navozili denimo robnike, potem pa vse skupaj ustavili in reševali odprta lastniška vprašanja. Za pojasnila smo zaprosili tudi župana Gorišnice Jožefa Kokota. Ta nejevolje ob izpostavljanju te zgodbe ni skrival, zelo jasno nam je povedal, da graditev ceste zanj pač ni demokracija. Župan zatrjuje, da pločnik bo, ampak bo nivojski od cestišča ločen z dvema črtama. Da to ne ustreza definiciji klasičnega pločnika, nam pove tudi 48. člen državnega pravilnika o projektiranju cest. Da na koncu ne bodo dobili ne pločnika ne ločevalnega pasu, če se bodo upirali, vaščanom zelo jasno sporoča župan Kokot, ki v svojih stališčih do prometne varnosti in nesmiselnosti pločnika ne popušča niti za milimeter. Tudi vaščani se bodo borili naprej. Tudi oni v imenu prometne varnosti.
Za energijo porabniki še vedno plačujejo preveč. Ponudba je pestra, saj gospodinjstva lahko izbirajo med 16-imi ponudniki elektrike in 19-imi ponudniki plina. Bistvene razlike med njimi so v ceni in "skritih stroških" pri sklepanju "posebnih" ponudb, ki so na videz cenejše, v resnici pa ne. Zveza potrošnikov Slovenije zato že drugič organizira skupinski nakup električne energije in zemeljskega plina. S tako zamenjavo dobavitelja si z lahkoto zastonj zagotovite boljšo ponudbo, brez skritih stroškov in vezave, z navzgor omejeno ceno za leto dni. Porabniki lahko nezavezujočo prijavo k sodelovanju v skupinskem nakupu oddajo vse do 12. julija.
Za več kot 100 milijonov slabih terjatev do fizičnih oseb je pred letom dni Nova ljubljanska banka prodala švicarskemu podjetju DDM Holding in to z več kot 80% popustom! Čeprav niti leto kasneje pristojni pri NLB ne želijo povedati, za kakšne kredite je šlo in koliko kreditojemalcev je paket zajemal. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za morda celo 8000 dolžnikov, med njimi pa neznano število tistih, ki niso mogli poplačati nepremičninskih kreditov za nakup doma. O usodi vseh zdaj povsem odloča nov lastnik dolga. Kako običajne so v bančnem poslovanju z občani odprodaje dolgov izterjevalcem, zakaj se je NLB odločila za prodajo s takim popustom, čeprav smo tudi te izgube državljani z dokapitalizacijo že vsaj delno poplačali, in kaj to pomeni za državljane, ujete v izvršne postopke?
Slovenija se oglašuje kot zelena dežela z razvitim zelenim turizmom. Iz gospodarskega vidika bi morali temu slediti. Ljudje pa bi vedno morali biti na prvem mestu.
Herbicid atrazin je v Sloveniji prepovedan že 14 let. Od kod torej atrazin, ki je med požarom iztekel iz Kemisa? Zakaj je atrazin ponekod še zmeraj v nepričakovano visokih koncentracijah prisoten tudi v pitni vodi? V vodo prehajajo tudi številni drugi strupi iz kmetijstva, kot je potencialno rakotvorni glifosat. Bi ga morali prepovedati?
Slovenija je po številu kliničnih psihologov na repu Evrope. Otroci na prvi obisk čakajo do 10 mesecev, odrasli do dve leti. To se posledično kaže tudi v izjemno majhnem številu sodnih izvedencev s področja klinične psihologije, kar močno podaljšuje postopke, tudi če so vpleteni otroci. Izvedence se namreč praviloma postavlja v najtežjih primerih, ko je konflikt med staršema zelo hud. Dlje ko je otrok pod takim, bolj je to zanj škodljivo. Na mizi je več rešitev, med drugim predlog, da bi sodni izvedenci lahko postali tudi ljudje, o katerih psihologi trdijo, da so slabo izobraženi in brez kompetenc. Stroka meni, da gre za nedopusten in zelo nevaren predlog.
Ob široki ponudbi vozil se je na trgu razvila tudi zelo konkurenčna ponudba različnih načinov financiranja nakupa. Potrošniki se torej hitro znajdejo v precepu, za katero od možnosti se odločiti, saj jih je med seboj težko primerjati, ker pogosto skrivajo tudi številne pasti. Ob zgodbi poslušalca, ki mu avtohiša ni hotela odobriti nakupa avtomobila z gotovino, se Žulji ozirajo po kritičnih točkah lizingov in kreditov, ki lahko kupca pripeljejo tudi do zelo negativnih izidov.
Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) že tretjič v zadnjih letih predlagajo sprejem nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ta bi med drugim bistveno spremenila definicijo, kaj vir hrupa sploh je: kot vir hrupa po novem naj ne bi več štelo skoraj 90 % državnih cest in skoraj tri četrtine železniških prog! Po mnenju strokovnjakov in nevladnih organizacij ta predlog bistveno niža raven sedanjega varstva pred hrupom in je v nasprotju z evropskimi direktivami in smernicami Svetovne zdravstvene organizacije. Čeprav na MOP trdijo, da se prilagajajo prav njim. Kaj bi spremembe pomenile za deset tisoče ljudi, ki živijo ob hrupnih prometnicah in tovarnah, bodo sploh še imeli pravico do varstva pred hrupom, ugotavljamo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli ob 12h.
Veliko otrok ob gledanju predstav Anžeta Kopitarja, Gorana Dragiča, Luke Dončiča ali pa celo Ronalda in Messija razmišlja o njihovih bajnih zaslužkih. A tako uspešnih in posledično tako bogatih športnikov res ni prav veliko. Sploh v Sloveniji. Ampak sanje so sanje, realnost pa na žalost kruta. Športnice in športniki so v slovenskih klubih največkrat med sezono že povsem obupani, plače zamujajo, kot samostojni podjetniki pa, če drugega ne, morajo mesečno poravnati prispevke. Kakšno je realno stanje in ali je na vidiku kakšna rešitev?
Kapacitete regijskih centrov za ravnanje z odpadki so prevelike, kar že prinaša izgube. Kot je ugotovilo Računsko sodišče, analiza stroškov in koristi ni bila narejena, zato število in razporeditev regijskih centrov nista bila ustrezno utemeljena. Katere popravljalne ukrepe je ministrstvo že izvedlo?
Bizaren oglas, v katerem je šola iskala kuharja, čistilca in laboranta v eni osebi, še zdaleč ni edina ponudba za nenavadne zaposlitve, ki jih v zadnjem obdobju ponujajo delodajalci. Iz nekaterih oglasov za delo je mogoče razbrati elemente delovnega razmerja, vendar delodajalci namesto pogodbe o zaposlitvi ponujajo delo prek s.p.-ja, avtorske pogodbe ali študentske napotnice. Določeni oglasi so diskriminatorni, nekateri pa so morda zakoniti, a povsem absurdni.
S podatki glede odpadkov imamo v Sloveniji težave. Na njihovi podlagi smo zgradili tudi regijske centre za ravnanje z odpadki, za katere se zdaj kaže, da so predimenzionirani. Občine so v graditvi centrov videle predvsem priložnost, saj je šlo za projekte, financirane iz evropskih sredstev, umanjkal pa je dober razmislek o tem, da jih bo treba tudi uporabljati in vzdrževati. Nezapolnjene kapacitete prinašajo izgubo, med občinami pa poteka boj za odpadke.
Če se pri nas v zadnjih letih tudi zaradi obveznega čipiranja zmanjšuje število zapuščenih psov, pa so še vedno velik problem zapuščene mačke, predvsem mladiči, in njihovo število naraste prav v pomladnih mesecih. Zakon o zaščiti živali določa, da so za zapuščene živali oziroma za zagotovitev zavetišč zanje odgovorne občine. Večina občin to stvar rešuje tako, da z zavetišči, tudi precej oddaljenimi od občine, sklene pogodbeno razmerje. Kakšno je to razmerje, pa je odvisno od občine do občine. Nekatere zavetišču plačajo za oskrbo vsake živali posebej, druge imajo mesečni pavšal. Nekatere občine od zavetišč zahtevajo celo, da to, ali žival sodi v zavetišče ali ne, oceni občinski referent. Ker pa je denarja vedno za vse premalo, je odgovor največkrat ne. In čeprav zavetišče zavezujeta tako zakon o zaščiti živali kot pravilnik o delovanju, po katerem žival mora sprejeti, lahko najditelj (živali) zaradi občinske odločitve ostane z živaljo vred pred zaprtimi vrati.
Tokratni žulj so še pred objavo prebodli in skoraj pozdravili. Še do prvega aprila sta bila vozni red avtobusa iz Tolmina do Mosta na Soči in vozni red vlaka, ki od tam odpelje proti Ljubljani, namreč popolnoma neusklajena. Kljub enajstim avtobusom, ki so odpeljali proti železniški postaji, so potniki le s tistim ob 8. uri zjutraj lahko ujeli vlak proti prestolnici; podobne težave so imeli tudi v obratni smeri. Predvsem na pobudo jeznih staršev študentov ter s pritiskom lokalne skupnosti in navsezadnje tudi novinarskih vprašanj jim je po več letih zdaj končno uspelo postaviti smiseln vozni red avtobusa. Kljub temu na 111 let stari Bohinjski progi ostajajo tudi druge težave.
Zgodba s spornim načinom izterjave domnevno neplačanih parkirnin v tujini, po večini na Hrvaškem, ima dolgo brado. Celo tako dolgo, da bodo terjatve do številnih slovenskih voznikov letos zastarale. Več deset tisoč Slovencem se je najprej vzbudil dvom, saj s fotografije v tujini parkiranega vozila sploh ni razvidno, ali se je voznik zares izognil nakupu parkirnega lističa. Še bolj pa jih je zmotil način pridobivanja njihovih osebnih podatkov, ki so jih slovenski odvetniki z visokimi tarifami dobili s sklicevanjem na 10. člen Zakona o odvetništvu. Urad informacijskega pooblaščenca je v primeru ravnanja ljubljanske odvetniške družbe ugotovil, da je bil način pridobivanja podatkov sporen, sodišče Evropske unije pa je pred tednom razsodilo, da hrvaški notarji niso organ za pošiljanje izvršb slovenskim državljanom.
Neveljaven email naslov