Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo?
Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Vlogo za odpis dolgov lahko oddate še do konca oktobra
Od začetka avgusta pri nas poteka prvi in po napovedih odgovornih tudi edini odpis dolga za socialno najšibkejše. Do zdaj je k njemu pristopilo več kot 115 občin in približno 90 podjetij ali gospodarskih družb. Pričakovanja ob prvih medijskih objavah o odpisu so bila velika, kar so v stiku z občani ugotovili tudi centri za socialno delo.
“Ljudje so razumeli, da bo odpis dolgov pavšalen in splošen. Ko smo jim pojasnili omejitve, je bilo kar precej hudih besed, češ da to ni primerno, ker so zadolženi na takšen in drugačen način.”
– sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Kuzmanič Korva
Pogoji za odpis dolga, ki so ustavili začetno vznesenost nad zakonom, so naslednji: v prvi polovici letošnjega leta ste morali biti prejemnik denarne socialne pomoči, varstvenega ali veteranskega dodatka ali pa otroškega dodatka iz prvega in drugega dohodkovnega razreda oziroma iz tretjega dohodkovnega razreda, ob čemer morate biti hkrati prejemnik dodatka za nego otroka ali za veliko družino. Za odpis dolga se niso mogli prijaviti tudi tisti, ki so trenutno v osebnem stečaju.
Zakon ni obvezoval nobenega podjetja, občine ali javne ustanove, da dolgove mora odpisati, pristopili so prostovoljno. A niso mogli odpisati kar vseh dolgov, to je v zakonu natančno opredeljeno: odpisujejo se lahko le dolgovi, ki so nastali najpozneje do konca leta 2013 in izvirajo iz rednih gospodinjskih stroškov, zdravstvenega zavarovanja, stroškov vrtca ali šolske prehrane, stroškov bančnih storitev in neplačanih davčnih obveznosti.
Kako velika je torej presečna množica? Projekt enkratnega odpisa vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Skupni znesek, ki ga je bila država pripravljena nameniti za odpis, je milijon evrov. Na ministrstvu so do zdaj dobili približno 530 vlog. Takšnih, ki po prvi oceni ustrezajo kriterijem odpisa, je okoli 369. Vloge še rešujejo, dolg so do zdaj odpisali 72 prosilcem. Pričakovali so predvsem večje število prošenj za odpis glede na potencialno število upravičencev. Novega projekta odpisa dolgov, kot pravijo na ministrstvu, ne bo. Gre za enkratno, celovito akcijo, še naprej pa ostajajo redni odpisi. “Po naših podatkih smo s projektom zajeli najranljivejšo populacijo. Težko pa govorim o končnem rezultatu,” je še povedala državna sekretarka Martina Vuk.
Martina Vuk, MDDSZ: Ne obžalujemo, da smo vložili veliko energije v projekt odpisa dolgov, tudi če bomo z njim pomagali zgolj tisoč ljudem.
— Val 202 (@Val202) October 21, 2015
Finančna uprava Republike Slovenije odpisuje davčne dajatve, ki se stekajo neposredno v državni proračun, v to denimo ne spada nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in podobno. Dolg ob vseh prej naštetih pogojih tudi ni smel presegati 50 evrov.
Od začetka avgusta so na FURS prejeli 906 vlog, pogojem ustreza 96 prosilcev, do zdaj so skupno odpisali manj kot 3000 evrov dolga, največ iz naslova dohodnine.
Povprečno so torej odpisali le 30,61 evra na osebo, največkrat iz naslova dohodnine. Gre tudi za to, da odpisujejo le dolgove fizičnih oseb, samostojni podjetniki ne spadajo v to kategorijo. Do konca meseca ne pričakujejo več velikega števila vlog.
Projektu se je pridružilo tudi 115 slovenskih občin, ki sodelujejo predvsem kot ustanoviteljice vrtcev in šol. Te posamično zbirajo vloge za odpis, sodelujejo pa tudi javna podjetja. Večina naših sogovornikov je povedala, da so pričakovali precej več vlog.
Še največ vlog so do zdaj dobili v bankah. Tako NKBM kot NLB bosta upravičencem odpisovali do 1000 evrov dolga, ki izhaja iz stroškov transakcijskih računov in kartičnega poslovanja. V prvi banki so do zdaj prejeli približno 150 vlog, v največji slovenski banki NLB pa 853. Končnih zneskov odpisa še ne poznajo.
Podobno je pri zavarovalnicah, ki bodo odpisovale dolgove za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Pri Triglavu so dobili 250 vlog, povprečno je približno 80 evrov dolga na zavarovanca, do zdaj je torej odprtih postavk za okrog 20.000 evrov. Končnih številk še nimajo pri Adriaticu Slovenica, kjer so prejeli več kot 400 vlog, pri Vzajemni do konca projekta o številkah še ne želijo govoriti.
Na Hrvaškem, kjer so podoben projekt izpisa pripravili poleti, je bila med tistimi, ki so odpisali največ dolga, hrvaška RTV-hiša. RTV Slovenija pa k sporazumu ni pristopila, ker so socialno ogroženi in invalidi že v izhodišču oproščeni plačila RTV-prispevka. Odpisi za druge zavezance pa so urejeni tudi z Internim pravilnikom o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev, ki jih najdete na dnu te strani.
Podjetja, ki se ukvarjajo z energetiko in distribucijo elektrike, pa so v en glas povedala, da so pričakovala veliko višje število vlog. Hčerinsko podjetje Elektra Ljubljana Elektro energija bo odpisalo celoten znesek vsem upravičencem, takih je bilo do zdaj le 30. Skupni znesek je trenutno 18.600 evrov. Direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribič pravi, da so upravičenci le majhen del njihovih dolžnikov.
“Socialno ogroženi skoraj vedno redno plačujejo, elektrika je tista zadnja, ki je ne plačajo. Delež teh dolgov je zato v primerjavi s skupnim zneskom dolgov dokaj majhen.” – Andrej Ribič, direktor Elektra Ljubljana
S podobno težavo so se po besedah Darje Kuzmanič Korva srečali tudi v pogovorih s šolami in vrtci po Sloveniji, po njenem gre tudi za kulturo neplačevanja tistih, ki so sposobni plačati položnice.
Vloge za odpis lahko pri vseh 205 podpisnikih sporazuma oddate še do konca oktobra. Vse informacije o odpisu najdete na centrih za socialno delo in pri podpisnikih samih, zbrane so tudi na spletni strani paketpomoci.si.
Ker se v zadnjih dneh upniki še pridružujejo projektu, je za dolžnike smiselno, da seznam pridruženih morda znova preverijo, in če je med njimi tudi njihov upnik, vlogo oddajo.
_________
Možnosti odpisa dolga pri RTV Slovenija:
Interni pravilnik o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev 22.03.2012
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo?
Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Vlogo za odpis dolgov lahko oddate še do konca oktobra
Od začetka avgusta pri nas poteka prvi in po napovedih odgovornih tudi edini odpis dolga za socialno najšibkejše. Do zdaj je k njemu pristopilo več kot 115 občin in približno 90 podjetij ali gospodarskih družb. Pričakovanja ob prvih medijskih objavah o odpisu so bila velika, kar so v stiku z občani ugotovili tudi centri za socialno delo.
“Ljudje so razumeli, da bo odpis dolgov pavšalen in splošen. Ko smo jim pojasnili omejitve, je bilo kar precej hudih besed, češ da to ni primerno, ker so zadolženi na takšen in drugačen način.”
– sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Kuzmanič Korva
Pogoji za odpis dolga, ki so ustavili začetno vznesenost nad zakonom, so naslednji: v prvi polovici letošnjega leta ste morali biti prejemnik denarne socialne pomoči, varstvenega ali veteranskega dodatka ali pa otroškega dodatka iz prvega in drugega dohodkovnega razreda oziroma iz tretjega dohodkovnega razreda, ob čemer morate biti hkrati prejemnik dodatka za nego otroka ali za veliko družino. Za odpis dolga se niso mogli prijaviti tudi tisti, ki so trenutno v osebnem stečaju.
Zakon ni obvezoval nobenega podjetja, občine ali javne ustanove, da dolgove mora odpisati, pristopili so prostovoljno. A niso mogli odpisati kar vseh dolgov, to je v zakonu natančno opredeljeno: odpisujejo se lahko le dolgovi, ki so nastali najpozneje do konca leta 2013 in izvirajo iz rednih gospodinjskih stroškov, zdravstvenega zavarovanja, stroškov vrtca ali šolske prehrane, stroškov bančnih storitev in neplačanih davčnih obveznosti.
Kako velika je torej presečna množica? Projekt enkratnega odpisa vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Skupni znesek, ki ga je bila država pripravljena nameniti za odpis, je milijon evrov. Na ministrstvu so do zdaj dobili približno 530 vlog. Takšnih, ki po prvi oceni ustrezajo kriterijem odpisa, je okoli 369. Vloge še rešujejo, dolg so do zdaj odpisali 72 prosilcem. Pričakovali so predvsem večje število prošenj za odpis glede na potencialno število upravičencev. Novega projekta odpisa dolgov, kot pravijo na ministrstvu, ne bo. Gre za enkratno, celovito akcijo, še naprej pa ostajajo redni odpisi. “Po naših podatkih smo s projektom zajeli najranljivejšo populacijo. Težko pa govorim o končnem rezultatu,” je še povedala državna sekretarka Martina Vuk.
Martina Vuk, MDDSZ: Ne obžalujemo, da smo vložili veliko energije v projekt odpisa dolgov, tudi če bomo z njim pomagali zgolj tisoč ljudem.
— Val 202 (@Val202) October 21, 2015
Finančna uprava Republike Slovenije odpisuje davčne dajatve, ki se stekajo neposredno v državni proračun, v to denimo ne spada nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in podobno. Dolg ob vseh prej naštetih pogojih tudi ni smel presegati 50 evrov.
Od začetka avgusta so na FURS prejeli 906 vlog, pogojem ustreza 96 prosilcev, do zdaj so skupno odpisali manj kot 3000 evrov dolga, največ iz naslova dohodnine.
Povprečno so torej odpisali le 30,61 evra na osebo, največkrat iz naslova dohodnine. Gre tudi za to, da odpisujejo le dolgove fizičnih oseb, samostojni podjetniki ne spadajo v to kategorijo. Do konca meseca ne pričakujejo več velikega števila vlog.
Projektu se je pridružilo tudi 115 slovenskih občin, ki sodelujejo predvsem kot ustanoviteljice vrtcev in šol. Te posamično zbirajo vloge za odpis, sodelujejo pa tudi javna podjetja. Večina naših sogovornikov je povedala, da so pričakovali precej več vlog.
Še največ vlog so do zdaj dobili v bankah. Tako NKBM kot NLB bosta upravičencem odpisovali do 1000 evrov dolga, ki izhaja iz stroškov transakcijskih računov in kartičnega poslovanja. V prvi banki so do zdaj prejeli približno 150 vlog, v največji slovenski banki NLB pa 853. Končnih zneskov odpisa še ne poznajo.
Podobno je pri zavarovalnicah, ki bodo odpisovale dolgove za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Pri Triglavu so dobili 250 vlog, povprečno je približno 80 evrov dolga na zavarovanca, do zdaj je torej odprtih postavk za okrog 20.000 evrov. Končnih številk še nimajo pri Adriaticu Slovenica, kjer so prejeli več kot 400 vlog, pri Vzajemni do konca projekta o številkah še ne želijo govoriti.
Na Hrvaškem, kjer so podoben projekt izpisa pripravili poleti, je bila med tistimi, ki so odpisali največ dolga, hrvaška RTV-hiša. RTV Slovenija pa k sporazumu ni pristopila, ker so socialno ogroženi in invalidi že v izhodišču oproščeni plačila RTV-prispevka. Odpisi za druge zavezance pa so urejeni tudi z Internim pravilnikom o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev, ki jih najdete na dnu te strani.
Podjetja, ki se ukvarjajo z energetiko in distribucijo elektrike, pa so v en glas povedala, da so pričakovala veliko višje število vlog. Hčerinsko podjetje Elektra Ljubljana Elektro energija bo odpisalo celoten znesek vsem upravičencem, takih je bilo do zdaj le 30. Skupni znesek je trenutno 18.600 evrov. Direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribič pravi, da so upravičenci le majhen del njihovih dolžnikov.
“Socialno ogroženi skoraj vedno redno plačujejo, elektrika je tista zadnja, ki je ne plačajo. Delež teh dolgov je zato v primerjavi s skupnim zneskom dolgov dokaj majhen.” – Andrej Ribič, direktor Elektra Ljubljana
S podobno težavo so se po besedah Darje Kuzmanič Korva srečali tudi v pogovorih s šolami in vrtci po Sloveniji, po njenem gre tudi za kulturo neplačevanja tistih, ki so sposobni plačati položnice.
Vloge za odpis lahko pri vseh 205 podpisnikih sporazuma oddate še do konca oktobra. Vse informacije o odpisu najdete na centrih za socialno delo in pri podpisnikih samih, zbrane so tudi na spletni strani paketpomoci.si.
Ker se v zadnjih dneh upniki še pridružujejo projektu, je za dolžnike smiselno, da seznam pridruženih morda znova preverijo, in če je med njimi tudi njihov upnik, vlogo oddajo.
_________
Možnosti odpisa dolga pri RTV Slovenija:
Interni pravilnik o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu terjatev 22.03.2012
Prejšnji teden je v oddaji Vroči mikrofon predstavnik ministrstva za infrastrukturo Jože Dimnik izpostavil, da bi Slovenija, če bi želeli doseči cilj, da bi omejili dvig globalne temperature do konca stoletja na 1,5 stopinje Celzija, morala vložiti 14 milijard evrov letno. V današnji oddaji Kje pa vas čevelj žuli Gorazd Rečnik preverja, kakšne so realnejše številke. Medvladni forum za podnebne spremembe je v poročilu prejšnji teden izpostavil tudi nujnost drastičnih družbenih sprememb, če bomo želeli preprečiti najbolj črne podnebne scenarije.
Eko sklad že več kot četrt stoletja spodbuja naložbe v zeleno prihodnost, večina pa ga pozna predvsem po subvencijah in kreditih za različne ukrepe na področju učinkovite rabe energije. Z direktorjem sklada mag. Hinkom Šolincem smo govorili o tem, kateri ukrepi so bili v obdobju delovanja najbolj priljubljeni, in o zamudah pri obravnavi vlog, s katerimi se spoprijemajo v zadnjem času. Predstavili smo tudi niz aktualnih spodbud, ki so na voljo občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov in večje energijske učinkovitosti stavb.
Katastrofalno stanje na področju stanovanjske oskrbe je posledica dolgoletne odsotnosti resne stanovanjske politike. Prevladala je namreč mantra, da bo vse uredila nevidna roka trga, kar pa se je seveda izkazalo za zelo zgrešeno. Eden od simptomov je dodeljevanje neprofitnih stanovanj mladim upravičencem prek žreba v Ljubljani. Kakšne so možnosti za razmah alternativnih oblik reševanja stanovanjske problematike, kot je zadružništvo?
Varne sobe dokazano preprečujejo smrti uporabnikov drog, prenašanje virusov HIV, hepatitisa in bakterijskih okužb ter zmanjšujejo uživanje drog na javnih mestih. Trenutno pa odvisniki uporabljajo droge tudi po parkih, javnih straniščih, lokalih in drugje. Posledice tega je, da marsikje ostane tudi pribor za injiciranje. Zakaj v Sloveniji še vedno ni varne sobe?
V Sloveniji se vse več gospodinjstev ogreva z lesnimi peleti, njihova proizvodnja narašča. Test, ki ga je v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije opravila Zveza potrošnikov Slovenije, je pokazal, da so razlike v kakovosti peletov še vedno zelo velike. Štirje odstotki vzorcev v niso ustrezali označenemu razredu, na trgu se pojavljajo celo ponarejeni certifikati.
Približno dve desetletji policisti poleg alkoholiziranosti preverjajo tudi vpliv drugih opojnih snovi, kot so psihoaktivna zdravila ali prepovedane droge- na vožnjo v cestnem prometu. Kakšne so metode prometnih policistov in kako verodostojni rezultati preverjanja. Če smo pri alkoholiziranosti že desetletja navajeni na ugotovljene mejne vrednosti , le-teh pri opojnih drogah še niso dokončno dognali. Dokazno preverjanje zato sloni na metabolitih oz. presnovkih po slovensko - kar pa vse pogosteje vodi tudi do krivic. Nekateri presnovki ostanejo v krvi ali drugih telesnih tekočinah tudi več mesecev po zadnjem zaužitju - in seveda že dolgo ne vplivajo več na vozne sposobnosti preiskovancev.
V akciji Očistimo gore, ki se ji je pridružilo kar nekaj organizacij, med drugimi Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, ZRC SAZU, Triglavski narodni park, ARSO, pa tudi Planinsko društvo Ljubljana Matica in drugi so v okolici Kredarice in Triglavskih podov nabrali 380 kilogramov odpadkov, po devetih letih od začetka projekta pa so naše gore lažje za kar 30 ton odpadkov.
Slovenija z zamudo vabi tuje producente z denarnimi povračili in se kot filmska lokacija promovira na velikih filmskih festivalih. Pri nas je svoj novi film Ne boj se, če te objamem tri dni nameraval snemati tudi z oskarjem nagrajeni italijanski režiser Gabriele Salvatores, toda v Lipici velike priložnosti niso prepoznali. Zakaj država vlaga sredstva za promocijo, če potem državno podjetje s svojim odnosom tuje producente odganja?
Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vsako leto ugotavlja številne nepravilnosti. Največ napak je bilo pri označbi porekla. V letu 2017 je inšpekcija preiskala tudi 894 vzorcev živil na vsebnost ostankov pesticidov. Direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak ugotavlja, da ima inšpekcija še veliko dela pri učinkovitosti nadzora nad prodajo sadja in zelenjave na stojnicah.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je do konca julija delovno razmerje prenehalo 127 medicinskim sestram, od tega je bili 13 upokojitev in 110 sporazumih odpovedi delovnih razmerij. V tujini so neprimerno boljši pogoji dela in veliko višje plače. Podpredsednica sindikata delavcev zdravstvene nege Slovenije Blanka Pust, ki v UKC dela že več kot 30 let, pravi, da razmere še nikoli niso bile tako slabe.
Ob evropskem letu kulturne dediščine pri Evropski komisiji v ospredje postavljajo tudi krepitev prispevka evropske kulturne dediščine h gospodarski rasti. Kako realen je izziv če vemo, da se pri nas delež javnih sredstev za ohranjanje dediščine zmanjšuje? Bi ne bilo smiselno prej govoriti o krepitvi prispevka, ki ga kulturna dediščina pri nas potrebuje za preživetje? Več je Boris Žgajnar izvedel v pogovoru z dr. Robertom Peskarjem, generalnim konservatorjem na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Odkar je Slovenija del Evropske unije, smo se vozniki razvadili, da je večina potovanj z avtomobilom znotraj držav EU razmeroma preprosta. Voznik poleg veljavnega vozniškega dovoljenja in osebne izkaznice ne potrebuje nobenih drugih dokumentov. A ko prestopimo meje EU, se stvari lahko hitro zapletejo. Marsikdo je že debelo pogledal, ko so ga bosanski mejni organi vprašali, ali ima zeleno karto ali pa je makedonski policist recimo zahteval dovoljenje za vožnjo vozila v tujini, če voznik ni bil lastnik vozila. Po Evropi vsaj mednarodnega vozniškega dovoljenja ne potrebujemo, če pa gremo v malo bolj oddaljene dežele, pa je to v večini držav obvezno ali vsaj priporočljivo. A katero je pravo: tisto, izdano po Ženevski ali Dunajski konvenciji?
Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako enostaven, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni zaključeno osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …
Ministrstvo za okolje in prostor v odloku o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave od 1. oktobra do 30. septembra 2019 predvideva odvzem 200 rjavih medvedov in 11 volkov. V društvu Dinaricum, opozarjajo, da se v odloku preveč usmerja na odstrel, pozablja pa se na preventivne dejavnosti.
Poleti se razgaljamo na vse mogoče načine, tudi na fotografijah in video posnetkih, ki nam nekoč lahko naredijo škodo. Vedno več kamer je nameščenih tudi na javnih mestih. Premalo se zavedamo, da so tudi naši obrazi osebni podatek. Kaj vse lahko počno kamere z našimi obrazi in teleščki in kje so meje? Gost: Andrej Tomšič, Urad Informacijske pooblaščenke. “Zasebnost moramo razumeti kot moč odločanja. Napredni video nadzor je sposoben prepoznati tudi naš obraz. To prinaša tudi slabosti. Primeri s Kitajske nam kažejo, v katero smer ne želimo.”
Razmislek o pomenu neodvisnega in nepristranskega testiranja izdelkov, za katerega skrbijo potrošniške organizacije. Ker je primerjalno testiranje zahteven strokovni in finančni zalogaj, so se združile v mednarodni konzorcij za raziskovanje in testiranje, katerega članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije.
V naselju Lokvica na goriškem Krasu je vzpostavitev javnega vodovoda pred dobrimi tridesetimi leti prinesla veliko olajšanje. A ob navdušenju se z občino takrat niso dogovorili za odškodnine in ureditev služnosti. Zato primerov, ko javni vodovod poteka čez zasebne parcele na Krasu, ni malo. Eden takih je pri Bogdanu Jazbecu, ki je zapuščeno domačijo na Lokvici kupil štiri leta po zgraditvi vodovoda in med obnovitvenimi deli ugotovil, da del trase z vodovodnimi cevmi poteka čez njegovo zemljišče in ne ob robu občinske ceste, kot so predvideli načrti. Vse od takrat si prizadeva urediti to problematiko. Z njo so na občini Miren-Kostanjevica dobro seznanjeni, toda denarja za prestavitev vodovoda ni, zapleta pa se tudi s pridobitvijo služnosti.
V zadnjih mesecih so že ob nekoliko povečanem prehodu meje v azilnem domu v Ljubljani ljudi drug ob drugem nameščali tudi v večnamenskih prostorih. Nenadoma je začelo prihajati vse manj ljudi, istočasno pa so ljudje v Bosni in Hercegovini začeli poročati, da v Sloveniji niso smeli niti zaprositi za azil. Boštjan Šefic na notranjem ministrstvu tako imenovane "push-backe", ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika. Objavljamo celoten pogovor z državnim sekretarjem na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjanom Šeficem. Pogovarjal se je Gorazd Rečnik.
V zadnjih mesecih so že ob nekoliko povečanem prehodu meje v azilnem domu v Ljubljani ljudi drug ob drugem nameščali tudi v večnamenskih prostorih. Nenadoma je začelo prihajati vse manj ljudi, istočasno pa so ljudje v Bosni in Hercegovini začeli poročati, da v Sloveniji niso smeli niti zaprositi za azil. Boštjan Šefic na notranjem ministrstvu tako imenovane “push-backe”, ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika. Tudi o načrtih za postavitev dodatnih panelnih ovir na meji in o dejanskih stroških za prosilca za azil v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Na dvoriščih komunalnih podjetij je kar 6.000 ton mešane odpadne embalaže. Če bodo družbe za ravnanje z odpadki še naprej omejevale prevzem, se bo do konca leta nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže.
Neveljaven email naslov